»Vse ima svoj določeni čas«

»Vse ima svoj določeni čas in vsako početje pod nebom svojo dobo.« (PROPOVEDNIK 3:⁠1)

1. Kaj je nam nepopolnim ljudem težko in k čemu je to vodilo v nekaterih primerih?

LJUDJE pogosto rečemo: »To bi moral prej storiti.« Oziroma kadar je že prepozno: »Moral bi počakati.« Takšni odzivi odkrivajo, da je nam nepopolnim ljudem težko določiti, kdaj je pravi čas za kako dejanje. Zaradi te omejenosti se tudi razdirajo medsebojni odnosi. Vodi v razočaranje in frustracijo. Najhujše pa je to, da je zaradi tega nekaterim ljudem oslabela vera v Jehova in njegovo organizacijo.

2., 3. a) Zakaj je modro sprejemati Jehovovo izbiro določenih časov? b) Kakšen uravnovešen pogled naj bi imeli v zvezi z izpolnitvijo biblijskih prerokb?

² Jehova ima modrost in uvid, kakršnih ljudje nimamo, zato lahko, če to želi, predvidi izid vsakega dejanja. Zmožen je vedeti »od početka konec«. (Izaija 46:10) Zato lahko nezmotljivo izbere najprikladnejši čas, da stori, kar želi storiti. Ne zaupajmo torej svojemu pomanjkljivemu občutku za čas, temveč modro sprejmimo Jehovovo izbiro določenih časov!

³ Zreli kristjani denimo zvestovdano čakajo na čas, ki ga je Jehova določil za izpolnitev določenih biblijskih prerokb. Medtem ko ostajajo zaposleni v njegovi službi, jim v mislih jasno odzvanja načelo iz Žalostink 3:26: »Dobro je možu, da upa in tiho čaka rešitve GOSPODOVE.«​ (Primerjaj Habakuk 3:16.) Obenem pa so prepričani, da Jehovova objavljena izvršitev sodbe, čeprav »odlaša, [. . .] gotovo pride, se ne zakasni«. (Habakuk 2:⁠3)

4. Kako bi nam Amos 3:7 in Matevžev evangelij 24:45 morala pomagati, da bi potrpežljivo čakali na Jehova?

⁴ Če po drugi strani določenih biblijskih stavkov oziroma razlage, ki jo dobimo po Watchtowerjevih izdajah, ne razumemo povsem, ali imamo kak razlog za to, da postanemo nepotrpežljivi? Modro je, da čakamo na razjasnitev zadev ob času, ki ga določi Jehova. »Kajti Gospod Jehova ne stori ničesar, da bi ne razodel skrivnosti svoje služabnikom svojim, prorokom.« (Amos 3:7) Kako čudovita obljuba! Vendar se moramo zavedati, da Jehova razodeva svoje skrivnosti ob času, ki se zdi primeren njemu. Za to je pooblastil ‚zvestega in preudarnega sužnja‘ (NW), da oskrbuje njegovo ljudstvo z duhovno »hrano o pravem času«. (Matevž 24:45, poudarili mi.) Potemtakem nimamo razloga, da bi postali preveč zaskrbljeni ali celo vznemirjeni, če nekatere stvari še niso povsem razjasnjene. Prepričani smo lahko, da nam bo Jehova, če ga potrpežljivo čakamo, po zvestem sužnju »o pravem času« priskrbel vse, kar potrebujemo.

5. Kako nam bo koristilo pregledovanje Propovednika 3:1–8?

⁵ Modri kralj Salomon je omenil 28 različnih reči, od katerih ima vsaka svoj »določeni čas«. (Propovednik 3:1–8) Z razumevanjem pomena Salomonovih besed in vsega, na kar se te besede nanašajo, bomo laže ugotovili, kdaj je z Božjega gledišča pravi čas za določena dejanja in kdaj ne. (Hebrejcem 5:14) To nam bo potem omogočilo, da bomo temu primerno oblikovali svoje življenje.

»Čas jokanja in čas smejanja«

6., 7. a) Zaradi česa današnji zaskrbljeni ljudje ‚jokajo‘? b) Kako skuša svet ublažiti resen položaj, v katerem se je znašel?

⁶ Je »čas jokanja in čas smejanja«, toda kdo nima raje slednjega kot prvega? (Propovednik 3:4) Na žalost pa živimo v svetu, ki nam večinoma daje razloge za jok. Po občilih prevladujejo slabe novice. Kar zgrozimo se, ko slišimo, da so mladi v šoli streljali na svoje sošolce, starši zlorabljali svoje otroke, teroristi ubili ali pohabili nedolžne žrtve in kako so tako imenovane naravne nesreče pobirale človeška življenja in lastnino. Na televizijskem ekranu pritegnejo našo pozornost lačni otroci z udrtimi očmi in popotni begunci, ki so jih pregnali od doma. Izrazi, kot so etnično čiščenje, aids, bakteriološka vojna in El Niño, so nam nekoč bili tuji, sedaj pa vsak po svoje vznemirjajo naše misli in srce.

⁷ Današnji svet je nedvomno poln tragičnih zgodb in srčnih bolečin. V zabavni industriji pa, kakor da bi skušali zmanjšati resnost položaja, redno ponujajo plitve, neokusne in pogosto tudi nemoralne in nasilne stvari, ki so zavajajoče oblikovane tako, da si slednjič pričnemo zatiskati oči pred bedo drugih. Toda brezskrbnosti ob neumnem norčevanju in lahkomiselnem smehu, h kateri takšna zabava spodbuja, ne smemo zamenjevati s pristno radostjo. Radost, ki je sad Božjega duha, je nekaj, kar Satanov svet preprosto ne more ponuditi. (Galatom 5:22, 23; Efežanom 5:3, 4)

8. Čemu naj današnji kristjani dajo prednost: jokanju ali smejanju? Pojasnite.

⁸ Če se zavedamo žalostnega stanja tega sveta, lahko razumemo, zakaj danes ni čas, da bi se posvetili predvsem smejanju. Sedaj ni čas, da bi živeli samo za rekreacijo in razvedrilo ali dopustili, da pride »zabava« pred prizadevanje za duhovnimi stvarmi. (Primerjaj Propovednik 7:2–4.) »Kateri uživajo ta svet,« bodo »kakor bi ga ne uživali,« je rekel apostol Pavel. Zakaj pa? Ker »prehaja obraz tega sveta«. (1. Korinčanom 7:31) Pravi kristjani se vsak dan povsem zavedajo resnosti časa, v katerem živimo. (Filipljanom 4:⁠8)

Kljub jokanju zares srečni!

9. Kakšne obžalovanja vredne razmere so bile v dnevih pred vesoljnim potopom in kaj to pomeni za nas danes?

⁹ Ljudje, ki so živeli pred vesoljnim potopom, niso dovolj resno gledali na življenje. Živeli so svoj vsakdanjik in niso jokali zaradi ‚človekove hudobnosti na zemlji‘ niti jih ni prizadelo, ko se je ‚zemlja napolnila s silovitostjo‘. (1. Mojzesova 6:5, 11) Jezus je omenil takratno obžalovanja vredno stanje in napovedal, da bodo imeli podobno stališče ljudje v našem času. Posvaril je: »Kakor so namreč v onih dnevih, pred potopom, žrli in pili, ženili se in možile do tistega dne, ko je stopil Noe v barko, in niso spoznali, dokler ni prišla povodenj in jih je vse pobrala: tako bode prihod Sinu človekovega.« (Matevž 24:38, 39)

10. Kako so Izraelci v Hagajevih dneh pokazali, da niso doumeli od Jehova določenega časa?

¹⁰ Kakih 1850 let po potopu so mnogi Izraelci Hagajevih dni podobno pokazali, da se ne zanimajo resno za duhovne stvari. Za osebnimi koristmi so si toliko prizadevali, da niso doumeli, da je bil tedaj čas za dajanje prednosti delu za Jehova. Beremo namreč: »To ljudstvo govori: Ni še prišel čas, čas hiši GOSPODOVI, da jo zgradimo. A beseda GOSPODOVA je prišla po proroku Hagaju in je rekel: Za vas same pa je čas, da prebivate v svojih z deskami obitih hišah, hiša ta pa bodi pusta? Sedaj pa pravi tako GOSPOD nad vojskami: Pazite na svoja pota!« (Hagaj 1:1–5)

11. Kaj bi se bilo primerno vprašati?

¹¹ Jehovove priče imamo danes pred Jehovom podobne odgovornosti in prednosti, kakor so jih imeli Izraelci v Hagajevih dneh, zato tudi mi delamo dobro, če nadvse resno pazimo na svoja pota. Ali ‚jokamo‘ zaradi razmer v svetu in sramote, ki jo te prinašajo Božjemu imenu? Ali nas prizadene, ko ljudje zanikajo Božji obstoj ali se očitno ne zmenijo za njegova pravična načela? Ali ravnamo kakor zaznamovani ljudje, ki jih je videl Ezekiel v videnju pred 2500 leti? O njih beremo: »GOSPOD mu [možu s pisarsko pripravo] veli: Pojdi posredi mesta, posredi Jeruzalema in začrkaj znamenje na čela ljudem, ki zdihujejo in žalujejo nad vsemi gnusobami, ki se v njem godé.« (Ezekiel 9:⁠4)

12. Kakšnega pomena je Ezekiel 9:5, 6 za današnje ljudi?

¹² Koliko je to poročilo pomembno za nas danes, nam postane jasno, ko preberemo, kaj je bilo naročeno šestim možem z rušilnimi pripravami: »Idite po mestu za njim in pobijajte; oko vaše ne prizanesi in ne usmilite se! Pomorite jih do zadnjega starce, mladeniče in device, otročiče in žene, a ne približajte se nikumur, ki ima znamenje na sebi; začnite pa pri mojem svetišču.« (Ezekiel 9:5, 6) To, ali bomo preživeli hitro se bližajočo veliko stisko, je odvisno od tega, ali se zavedamo, da je danes predvsem čas za jokanje.

13., 14. a) Katere ljudi je Jezus razglasil za srečne? b) Pojasnite, zakaj po vašem ta opis velja za Jehovove priče.

¹³ Seveda pa Jehovovim služabnikom dejstvo, da ‚jokajo‘ zaradi žalostnih razmer v svetu, ne preprečuje, da ne bi bili srečni. Prav nasprotno! So najsrečnejša skupina ljudi na zemlji. Jezus je postavil kriterij za srečo, ko je rekel: ‚Blagor ubogim v duhu [Srečni so tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb, NW], [. . .] njim, ki žalujejo, [. . .] krotkim, [. . .] lačnim in žejnim pravičnosti, [. . .] usmiljenim, [. . .] njim, ki so čistega srca, [. . .] miroljubnim, [. . .] preganjanim zaradi pravičnosti.‘ (Matevž 5:3–10) Mnogo dokazov priča, da od vseh verskih organizacij ta opis še najbolj ustreza Jehovovim pričam kot skupini.

¹⁴ Jehovovo srečno ljudstvo pa ima razlog za ‚smejanje‘ še posebej od leta 1919, ko je bilo obnovljeno pravo čaščenje. Takrat so v duhovnem smislu okusili isto kot ljudje, ki so se v šestem stoletju pr. n. š. navdušeno vrnili iz Babilona: »Ko je GOSPOD nazaj peljal jetnike sionske, nam je bilo kakor v sanjah. Tedaj so se smeha napolnila usta naša in jezik naš z radostnim petjem. [. . .] Veličastne reči je storil z nami GOSPOD, veseli smo bili!« (Psalm 126:1–3) Vendar se Jehovove priče celo medtem, ko se duhovno smejejo, modro zavedajo resnosti časa. Šele tedaj, ko bo novi svet postal stvarnost in se bodo zemeljski prebivalci ‚poprijeli resničnega življenja‘, bo prišel čas, ko se bo namesto jokanja vso večnost razlegal smeh. (1. Timoteju 6:19; Razodetje 21:3, 4)

»Čas objemanja in čas, zdrževati se objemanja«

15. Zakaj so kristjani pazljivi pri izbiri prijateljev?

¹⁵ Kristjani pazijo, koga sprejmejo med svoje prijatelje. Spominjajo se naslednjega Pavlovega opozorila: »Nikar se ne dajte zapeljati. Slaba družba pokvari dobre nravi.« (1. Korinčanom 15:33, SSP) Pa tudi modri kralj Salomon je pripomnil: »Kdor hodi z modrimi, postane modrejši; kdor pa se druži z bedaki, se pohujša.« (Pregovori 13:⁠20)

16., 17. Kako Jehovove priče gledajo na prijateljstvo, sestajanje in poroko ter zakaj?

¹⁶ Jehovovi služabniki si za prijatelje izberejo ljudi, ki kakor oni ljubijo Jehova in njegovo pravičnost. Družbo svojih prijateljev cenijo in se je veselijo, obenem pa se modro ogibajo vsedopuščajočega, preveč svobodnega pogleda na sestajanje, ki je razširjen v nekaterih današnjih državah. Na sestajanje ne gledajo kot na nedolžno zabavo, temveč kot na resen korak k poroki, za katero bi se morali odločiti le, če so svetopisemsko svobodni in ko so telesno, duševno in duhovno pripravljeni na stalno zvezo. (1. Korinčanom 7:⁠36)

¹⁷ Nekateri morda menijo, da je takšen pogled na sestajanje in poroko staromoden. Toda Jehovove priče ne dovolijo, da bi na njihovo izbiro prijateljev ali na njihovo odločitev glede sestajanja in poroke vplival pritisk vrstnikov. Vedo, da se ‚modrost opravičuje po svojih delih‘. (Matevž 11:19, SSP) Jehova vedno ve, kaj je najboljše, zato njegov nasvet, naj se poročijo »samo v Gospodu«, jemljejo resno. (1. Korinčanom 7:39; 2. Korinčanom 6:14) V poroko ne hitijo z zgrešeno mislijo, da je ob skrhanju odnosa med zakoncema sprejemljiva razveza ali ločitev. Za izbiro primernega partnerja si vzamejo čas, saj se zavedajo, da po dani zakonski zaobljubi velja naslednji Jehovov zakon: »Tako nista več dva, ampak eno meso. Kar je torej Bog združil, naj človek ne razdružuje.« (Matevž 19:6; Marko 10:⁠9)

18. Kaj bi za zakonca lahko bil začetek srečne zveze?

¹⁸ Poroka je zveza za vse življenje in prav je, da jo pazljivo načrtujemo. Moški se bo logično vprašal: ‚Ali je resnično prava zame?‘ Toda enako pomembno je, da se vpraša tudi: ‚Ali sem pravi zanjo? Ali sem zrel kristjan, zmožen skrbeti za njene duhovne potrebe?‘ Pred Jehovom morata biti duhovno močna oba bodoča zakonska partnerja in zmožna oblikovati trdno zakonsko zvezo, ki prinaša Božje priznanje. Na tisoče krščanskih parov lahko potrdi, da je polnočasna strežba zaradi poudarka na dajanju in ne na prejemanju izvrsten začetek srečnega zakona.

19. Zakaj nekateri kristjani ostajajo samski?

¹⁹ Nekateri kristjani ‚se zdržujejo objemanja‘ tako, da se odločijo ostati samski zaradi dobre novice. (Propovednik 3:5) Drugi odložijo poroko, dokler se ne počutijo dovolj duhovno usposobljene, da pritegnejo ustreznega tovariša. Spomnimo pa se še na tiste samske kristjane, ki hrepenijo po blizkem odnosu in koristih, ki jih prinaša zakonska zveza, vendar ne najdejo partnerja. Prepričani smo lahko, da je Jehova vesel, ker v svoji želji po zakonu ne prestopajo njegovih načel. Prav pa je tudi, da cenimo njihovo zvestovdanost in jih primerno spodbudimo, kar si zaslužijo.

20. Zakaj se tudi zakonski pari kdaj pa kdaj ‚zdržijo objemanja‘?

²⁰ Ali pa naj bi se tudi zakonski pari kdaj pa kdaj ‚zdrževali objemanja‘? Očitno naj bi se v nekem pogledu, saj je Pavel zapisal: »To pa pravim, bratje: čas je prikrajšan, da bodo odslej tudi tisti, ki imajo žene, kakor bi jih ne imeli.« (1. Korinčanom 7:29) Skladno s tem se morajo radosti in blagoslovi zakonske zveze včasih umakniti teokratičnim odgovornostim. Če oba zakonca gledata na to uravnovešeno, se njun zakon ne bo skrhal, temveč okrepil, saj jima to pomaga spominjati se, da mora Jehova vedno biti glavni utrjevalni lik v njunem odnosu. (Propovednik 4:⁠12)

21. Zakaj zakonskih parov ne bi smeli soditi glede roditeljstva?

²¹ Poleg tega se nekateri zakonski pari zato, da bi še naprej svobodneje služili Bogu, zdržijo pred tem, da bi imeli otroke. Zanje je to žrtev in Jehova jih bo zato nagradil. Omenimo pa naj, da Biblija sicer spodbuja k samskemu stanu zavoljo dobre novice, vendar nikjer ne pove naravnost, da kdo zaradi tega naj ne bi imel otrok. (Matevž 19:10–12; 1. Korinčanom 7:38; primerjaj Matevž 24:19 in Lukež 23:28–30.) Zakonski pari se morajo torej sami odločiti na temelju osebnih okoliščin in lastne vesti. Ne glede na njihovo odločitev se jih ne bi smelo kritizirati.

22. Kaj je pomembno ugotoviti?

²² Da, »vse ima svoj določeni čas in vsako početje pod nebom svojo dobo«. Obstaja celo »čas vojne in čas miru«. (Propovednik 3:1, 8) V naslednjem članku bo pojasnjeno, zakaj je pomembno ugotoviti, za katerega od njiju je sedaj čas.

Ali lahko pojasnite?

◻ Zakaj je tako pomembno vedeti, da ‚ima vse svoj določeni čas‘?

◻ Zakaj je danes predvsem »čas jokanja«?

◻ Zakaj so kristjani, čeprav ‚jokajo‘, zares srečni?

◻ Kako nekateri kristjani kažejo, da na sedanjost gledajo kot na »čas, zdrževati se objemanja«?

[Slike na strani 6, 7]

Čeprav kristjani zaradi razmer v svetu ‚jokajo‘ . . .

. . . so v resnici najsrečnejši ljudje na svetu

[Slika na strani 8]

Polnočasna strežba je izvrsten temelj srečnega zakona