Izpolnili so Jehovovo voljo

Marija izbere »dobri del«

V JEZUSOVIH dneh so Judinje omejevala rabinska izročila. Zato so jih odvračali od tega, da bi se učile postavo. V Mišni je pravzaprav citiran nekdo, ki je menil: »Če bi kdo svojo hčer učil o postavi, bi jo pravzaprav učil razuzdanosti.« (Sota 3:⁠4)

V prvem stoletju so zato mnoge ženske v Judeji imele pomanjkljivo izobrazbo. »Nobenega dokaza ni, da bi bilo Judinjam kdaj pred Jezusovo strežbo dovoljeno učiti se pri kakem velikem učitelju, kaj šele, da bi s takim učiteljem potovale ali pa učile kogar koli razen otrok,« piše v The Anchor Bible Dictionary. Nekateri verski voditelji so v še večjem omalovaževanju žensk celo postavili pravilo, s katerim so odredili, da se moški v javnosti ne bi smel pogovarjati z žensko!

Jezus takih neboguvšečnih gledišč ni upošteval. Poučeval je ženske enako kot moške, in oboji so bili med njegovimi sledilci. (Lukež 8:1–3) Nekoč je bil povabljen v goste k Marti in Mariji. (Lukež 10:38) Bili sta Lazarjevi sestri, vsi trije pa so bili Jezusovi učenci in njegovi dobri prijatelji. (Janez 11:5) Glede na to, da je Marto in Marijo ob Lazarjevi smrti prišlo tolažit veliko ljudi, je bila to gotovo ugledna družina. Kakor koli že, to, kar se je zgodilo pri njih doma ob Jezusovem obisku, ni bil dragocen pouk le zanje, temveč tudi za nas.

Učiti se pri Jezusovih nogah

Marta in Marija sta Jezusu nedvomno srčno želeli pripraviti razkošno pojedino, kar sta si najbrž lahko tudi brez težav privoščili. (Primerjaj Janez 12:1–3.) Toda ko je prišel njun gost, je Marija »sedla k nogam Gospodovim in je poslušala besedo njegovo«. (Lukež 10:39) Jezusu ni moglo nobeno človeško izročilo preprečiti, da ne bi poučeval iskrene ženske, ki si je tako goreče želela učiti se! Lahko si predstavljamo, kako je Marija sedela pred Jezusom, v drži učenke, ki vsa zavzeta posluša pouk svojega Gospodarja. (Primerjaj 5. Mojzesova 33:3; Dejanja 22:3.)

Nasprotno od Marije pa je bila Marta »zadržana, ker si je dala veliko opravka s postrežbo«. Pripravljala je raznovrstne jedi, zato je bila zelo zaposlena z zahtevnimi opravili. Kmalu pa je postala nejevoljna, da je ostala sama za vse delo, medtem ko je sestra sedela pri Jezusovih nogah! Ko je torej Jezus govoril z Marijo, mu je Marta – najbrž odsekano –segla v besedo, rekoč: »Gospod, ali ti nič ni mar, da me je moja sestra samo pustila, da strežem? Reci ji torej, naj mi pomaga!« (Lukež 10:⁠40)

Z Martino prošnjo kot takšno ni bilo nič narobe. Pripravljati obrok za skupino ljudi navsezadnje ni lahko delo in breme naj ne bi padlo le na enega človeka. Vendar je Jezus ob njenih besedah videl priložnost, da jo pouči o dragoceni stvari. »Marta, Marta,« je dejal »skrbiš in trudiš se za mnogo; le eno pa je potrebno [celo ena sama stvar je dosti, Janko Moder]. Marija je izvolila dobri del, ki se ji ne odvzame.« (Lukež 10:41, 42)

Jezus s tem ni rekel, da se Marta premalo zanima za duhovne stvari. Nasprotno, vedel je, da je zelo bogovdana ženska.a To jo je nedvomno tudi navedlo k temu, da je Jezusa povabila na svoj dom. Toda Jezus jo je z blagim opominom opozoril na to, da s tem, ko je toliko zaposlena z obrokom, zamuja redko priložnost, da bi jo osebno učil Božji Sin.

Takratna kultura je morda res podpirala gledišče, da se vrednost ženske najbolje preizkusi s tem, kako vešča je pri hišnih delih. Jezusove besede pa so pokazale, da lahko ženske, enako kot moški, sedijo pri nogah Božjega sina in sprejemajo besede življenja! (Janez 4:7–15; Dejanja 5:14) Glede na to bi bilo za Marto veliko boljše, da bi pripravila le nekoliko jedi – ali celo eno samo – če bi zaradi tega imela priložnost usesti se k nogam Gospodarja in se učiti pri njem. (Primerjaj Matevž 6:25.)

Pouk za nas

Danes se na Jezusovo povabilo, naj ‚vzamemo vodo življenja brezplačno‘, odzivajo tako moški kot ženske. (Razodetje 22:17) Nekateri – zelo podobno kot Marta – iz ljubezni naredijo vse, kar morejo, da bi zadovoljili potrebe svojih sovernikov. Razmišljajo praktično ter hitro ukrepajo, in Jehova obljublja, da bo nagradil njihova ljubeča prizadevanja. (Hebrejcem 6:10; 13:16) Drugi so morda bolj podobni Mariji. So tihi in razmišljujoči. Njihova vnema za poglobljeno razmišljanje o Božji Besedi jim pomaga ostati trdno ukoreninjeni v veri. (Efežanom 3:17–19)

Oboji posamezniki so v krščanski občini nujno potrebni. Navsezadnje pa bi si morali vsi ‚izvoliti dobri del‘, tako da dajejo največji poudarek duhovnim stvarem. Če se prepričamo o tem, kaj je pomembnejše, bomo uživali Jehovovo naklonjenost in blagoslov. (Filipljanom 1:9–11)

[Podčrtna opomba]