Mladi, šolajte svojo zmožnost zaznavanja!

»Popolnim pa se daje močna hrana, namreč njim, ki imajo po izkušnji vajene čute [šolano zmožnost zaznavanja, NW], da razločujejo dobro in hudo.« (HEBREJCEM 5:⁠14)

1., 2. a) V čem so današnje razmere podobne tistim, v katerih so živeli nekdanji efeški kristjani? b) Katere zmožnosti vas lahko obvarujejo pred nevarnostjo in kako jih lahko razvijete?

»GLEJTE torej, da živite previdno, ne kakor nemodri, ampak kakor modri, in skrbno rabite čas, ker dnevi so hudi.« (Efežanom 5:15, 16) Odkar je pred dva tisoč leti Pavel napisal te besede, so ‚hudobni ljudje in sleparji napredovali v slabem‘. Živimo v ‚nevarnih časih‘, oziroma, kot to pove drugi prevod, v časih, ‚polnih nevarnosti‘. (2. Timoteju 3:1–5, 13; Phillips)

² Nevarnostim, ki se skrivajo na vaši poti, pa se lahko ognete, če razvijate »previdnost, [. . .] znanje in preudarnost«. (Pregovori 1:4, SSP) V Pregovorih 2:10–12 piše: »Kajti modrost pride v srce tvoje in znanje bode prijetno duši tvoji, razsodnost bo pazila nate, umnost te bo stražila, da te otme slabega pota, mož, ki spačenosti govoré.« Kako pa lahko razvijete te zmožnosti? V Listu Hebrejcem 5:14 piše: »Popolnim pa se daje močna hrana, namreč njim, ki imajo po izkušnji vajene čute [šolano zmožnost zaznavanja, NW], da razločujejo dobro in hudo.« Kot pri vsaki veščini, se je tudi za to, da bi osvojili zmožnost zaznavanja, treba šolati. Pavel je tu uporabil grško besedo, ki dobesedno pomeni ‚trenirati kakor telovadec‘. Kako pa lahko pričnete takšno šolanje?

Šolati svojo zmožnost zaznavanja

3. Kako lahko uporabljate svojo zmožnost zaznavanja, kadar se morate glede česa odločiti?

³ Bodite pozorni na to, da svojo zmožnost zaznavanja, sposobnost razločevati dobro od slabega, šolate »po izkušnji [z uporabo, NW]«. Kadar se morate glede česa odločiti, boste le redko modro ravnali, če boste ugibali, ravnali nagonsko ali enostavno sledili množici. Za modro odločanje morate uporabljati svojo zmožnost zaznavanja. Kako pa? Najprej tako, da se o položaju temeljito pozanimate in ugotovite vsa dejstva. Če je treba, vprašujte. Ugotovite, med katerimi možnostmi lahko izbirate. V Pregovorih 13:16 piše: »Razumni dela vse premišljeno.« Zatem skušajte dognati, kateri biblijski zakoni oziroma načela se na to nanašajo. (Pregovori 3:5) Da bi to naredili, pa morate seveda Biblijo poznati. Zato nas Pavel spodbuja, naj uživamo ‚močno hrano‘, naj spoznamo ‚širjavo, dolžino, globočino in visočino‘ resnice. (Efežanom 3:⁠18)

4. Zakaj je nujno poznati Božja načela?

⁴ Za nas je takšno ravnanje nujno, ker smo nepopolni in se nagibamo h grešenju. (1. Mojzesova 8:21; Rimljanom 5:12) »Varljivo je srce nad vse in hudo popačeno,« piše v Jeremiju 17:9. Če nas ne vodijo Božja načela, se lahko zavajamo v mišljenje, da je nekaj, kar je slabo, dobro, in to samo zato, ker po tem hrepeni naše meso. (Primerjaj Izaija 5:20.) Psalmist je napisal: »Kako ohrani mladenič stezo svojo brez madeža? Držeč se je po besedi tvoji. Po poveljih tvojih pridobivam razumnost, zato sovražim vsako stezo lažnivosti.« (Psalm 119:9, 104)

5. a) Zakaj nekateri mladi skrenejo na kriva pota? b) Kaj je storila neka mladenka, da je resnica postala del nje?

⁵ Zakaj so nekateri mladi, ki so bili vzgojeni v krščanski družini, skrenili na kriva pota? Ali se je to morda zgodilo zato, ker niso nikoli ‚izkušali [dokazali si, NW], kaj je volja Božja dobra in prijetna in popolna‘? (Rimljanom 12:2, poudarili mi.) Nekateri morda prihajajo s starši na shode in lahko na pamet povedo nekaj osnovnih biblijskih naukov. Toda kadar jih kdo zaprosi, naj svoje verovanje dokažejo ali pojasnijo nekatere od globljih misli iz Božje Besede, se izkaže, da je njihovo spoznanje žalostno plitvo. Takšne mlade je mogoče zlahka zavesti. (Efežanom 4:14) Če to velja tudi za vas, zakaj se ne bi zatrdno odločili spremeniti? Neka mlada sestra se spominja: »Raziskovala sem. Vprašala sem se: ‚Kako vem, da je to prava vera? Kako vem, da obstaja Bog, ki mu je ime Jehova?‘ «a S temeljitim preiskovanjem Svetega pisma se je prepričala, da je tisto, kar se je naučila od svojih staršev, resnica! (Primerjaj Dejanja 17:11.)

6. Kako lahko ‚presojate, kaj je po volji Gospodu‘, Jehovu?

⁶ Če ste oboroženi s spoznanjem Jehovovih načel, boste laže ‚presojali, kaj je Gospodu po volji‘. (Efežanom 5:10) Kaj pa, če še niste prepričani, kako lahko v določenem položaju modro ravnate? Molite k Jehovu za vodstvo. (Psalm 119:144) O tem se poskusite pogovoriti s starši ali s kakim zrelim kristjanom. (Pregovori 15:22; 27:17) Koristne napotke lahko najdete tudi z raziskovanjem Biblije in Watchtowerjevih publikacij. (Pregovori 2:3–5) Bolj ko uporabljate svojo zmožnost zaznavanja, bolj se bo ta ostrila.

Biti sprevideven pri razvedrilu

7., 8. a) Kako lahko uporabiš svojo zmožnost zaznavanja, ko se želiš odločiti, ali bi šel na srečanje ali ne? b) Kako gleda na razvedrilo Biblija?

⁷ Razmislimo sedaj, kako bi lahko uporabili svojo zmožnost zaznavanja v nekaterih določnih primerih. Predstavljaj si denimo, da te povabijo na srečanje. Morda dobiš tudi vabilo, ki naznanja to družabno srečanje. Povedali so ti, da bo tam veliko mladih Prič. Toda treba bo prispevati za kritje stroškov. Ali boš šel?

⁸ No, uporabi svojo zmožnost zaznavanja. Najprej ugotovi, kakšna so dejstva. Kako veliko bo to srečanje? Kdo bo tam? Kdaj se bo pričelo? Kdaj končalo? Kaj se bo tam dogajalo? Kako bo srečanje nadzorovano? Nato malo raziskuj; v Watch Tower Publications Index poišči informacije pod naslovoma »Social Gatherings« in »Entertainment«.b Kaj lahko pri svojem raziskovanju odkriješ? Najprej to, da Jehova ne obsoja srečanj, na katerih želimo uživati. V Propovedniku 8:15 pravzaprav piše, da ni za človeka poleg marljivega dela »nič boljšega [. . .] pod solncem, nego da jé in pije in se veseli«. Tudi sam Jezus Kristus je večkrat odšel na kakšen poseben obed in bil je na vsaj eni poroki. (Lukež 5:27–29; Janez 2:1–10) Če je torej druženje uravnovešeno, je lahko koristno.

9., 10. a) Kakšno nevarnost lahko predstavljajo nekatera srečanja? b) Kaj vse bi se lahko vprašal, predno se odločiš, ali boš šel na srečanje ali ne?

⁹ Slabo organizirana srečanja lahko pomenijo težave. V Prvem listu Korinčanom 10:8 beremo, kako je ob nekem nemodrem druženju prišlo do nečistovanja in je zato »v enem dnevu [umrlo] triindvajset tisoč« nezvestih Izraelcev. Drugo streznjujoče opozorilo najdemo v Listu Rimljanom 13:13. Tam piše: »Kakor po dnevi živimo spodobno, ne v požrešnosti in pijančevanju, ne v nečistostih in razuzdanostih, ne v prepiru in zavisti.« (Primerjaj 1. Petrov 4:3.) Resda ni mogoče točno določiti, koliko jih sme priti na srečanje. Toda izkušnje kažejo, da je večje srečanje teže nadzorovati. Manjša, dobro nadzorovana srečanja se bodo manj verjetno spremenila v »divje zabave«. (Galatom 5:21, Byington)

¹⁰ Med raziskavo se ti bodo gotovo porodila še druga vprašanja, na primer: Ali bo na tem srečanju tudi kaj zrelih odraslih kristjanov? In kdo bo to denarno podprl? Ali je namen srečanja koristno druženje ali pa to, da bi kdo pri tem zaslužil? Ali so kakšne omejitve glede tega, kdo lahko pride? Ali se bo srečanje, če bo ob koncu tedna, končalo v razumnem času, tako da bodo navzoči naslednji dan lahko sodelovali v krščanski strežbi? Če bosta na srečanju tudi glasba in ples, ali bosta skladna s krščanskimi merili? (2. Korinčanom 6:3) Postavljanje takih vprašanj morda ni enostavno. Toda Pregovori 22:3 svarijo: »Razumni vidi hudo ter se skrije, abotni [neizkušeni, NW] pa gredo naprej in morajo trpeti.« Da, če uporabljaš zmožnost zaznavanja, se lahko ogneš nevarnim okoliščinam.

Sprevidevnost pri načrtovanju izobrazbe

11. Kako lahko mladi uporabijo svojo zmožnost zaznavanja, ko načrtujejo za prihodnost?

¹¹ Biblija pravi, da je modro načrtovati za prihodnost. (Pregovori 21:5, NW) Ali si se s starši že pogovarjal o svoji prihodnosti? Morda nameravaš stopiti v polnočasno strežbo kot pionir. In resnično te nobena druga kariera ne bi mogla bolj zadovoljiti. Za to navdušujočo življenjsko pot se pripraviš tako, da razvijaš dobre preučevalne navade in se izpopolnjuješ v strežbi. Ali si razmišljal, kako se boš ob strežbi preživljal? Če se boš kdaj v prihodnosti odločil, da boš imel družino, ali boš lahko skrbel za to dodatno odgovornost? Da bi se o takšnih stvareh odločil uravnovešeno in realno, boš moral uporabiti svojo zmožnost zaznavanja.

12. a) Kako so se nekatere družine odločile prilagoditi spremenljivim gospodarskim razmeram? b) Ali je dodatno izobraževanje vedno nezdružljivo s ciljem biti pionir? Pojasnite.

¹² Ponekod se je še vedno mogoče ob delu izučiti kakšne uporabne veščine ali poklica. Nekateri mladi se izučijo v družinskem poslu ali pa jih izšolajo odrasli prijatelji, ki imajo podjetje. Drugi obiskujejo šolske tečaje, ki jim bodo koristili za poznejše preživljanje. Kjer ni na voljo nič od navedenega, morda starši po pazljivem razmisleku uredijo, da se bodo njihovi otroci še kako dodatno izobrazili po srednji šoli. Takšno vnaprejšnje načrtovanje, da bi izpolnjevali odgovornosti kot odrasli in še posebej, da bi mogli dalj časa sodelovati v pionirski službi, ni nezdružljivo s postavitvijo Božjega kraljestva na prvo mesto. (Matevž 6:33) Poleg tega dodatno izobraževanje ne izključuje pioniranja. Neka mlada Priča si je denimo želela, da bi pionirala daljše obdobje. Po tem, ko je dokončala srednjo šolo, so ji njeni starši, tudi sami redni pionirji, omogočili še dodatno izobraževanje. Med šolanjem je lahko pionirala in sedaj ima strokovno znanje, s katerim se med nadaljnjim pioniranjem preživlja.

13. Kako naj bi družine izračunale stroške dodatnega izobraževanja?

¹³ Vsaka družina ima pravico in odgovornost, da se glede dodatnega izobraževanja odloči sama. Kadar takšno izobraževanje izberejo pazljivo, jim to lahko koristi. Vendar je to lahko tudi past. Kakšen je tvoj cilj, ko razmišljaš o takšnem izobraževanju? Ali se nameravaš pripraviti na to, da boš kot odrasel častno izpolnjeval svoje odgovornosti? Ali pa ‚iščeš sebi velikih reči‘? (Jeremija 45:5; 2. Tesaloničanom 3:10; 1. Timoteju 5:8; 6:9) Kako pa je z dodatnim izobraževanjem stran od doma, ko je morda treba bivati v študentskem naselju? Ali bi to bilo modro ob upoštevanju Pavlovega svarila, da »slaba družba pokvari dobre nravi«? (1. Korinčanom 15:33, SSP; 2. Timoteju 2:22) Spomni se tudi, da je ‚čas prikrajšan‘. (1. Korinčanom 7:29) Koliko časa boš posvetil takšnemu izobraževanju? Ali ti bo to vzelo večino mladostnih let? Če da, kako boš upošteval biblijsko spodbudo, da ‚se spominjaj Stvarnika svojega v dnevih mladosti svoje‘? (Propovednik 12:1) In ali boš ob študiju imel čas za življenjsko pomembne krščanske dejavnosti, kot so obiskovanje shodov, terenska služba in osebno preučevanje? (Matevž 24:14; Hebrejcem 10:24, 25) Če je tvoja zmožnost zaznavanja izostrena, potem med tem, ko boš skupaj s starši načrtoval svojo prihodnost, ne boš nikoli izgubil izpred oči duhovnih ciljev.

Da bi dvorjenje ostalo častno

14. a) Katera načela naj bi vodila pare, ki si med dvorjenjem izkazujejo naklonjenost? b) Kako so nekateri pari pokazali, da so glede tega slabo presodili?

¹⁴ Zmožnost zaznavanja je potrebna tudi pri dvorjenju. Povsem naravno je, da izkazuješ naklonjenost nekomu, ki ti je drag. Neomadeževan par iz Visoke pesmi si je pred poroko očitno izkazal nekoliko naklonjenosti. (Visoka pesem 1:2; 2:6; 8:5) Podobno nekateri današnji pari morda menijo, da se je med dvorjenjem primerno držati za roke, se poljubljati in objemati, še posebej, če je videti, da se bosta kmalu poročila. Toda zapomni si: »Kdor se zanaša na srce svoje, je bedak.« (Pregovori 28:26) Na žalost je mnogo parov slabo presodilo in so se izpostavljali okoliščinam, ki so jih navajale h kompromisu. Naklonjenost so si izkazovali vse bolj in se vse manj nadzorovali; končalo se je z nečistimi dejanji ter nazadnje tudi s spolno nemoralo.

15., 16. Kaj razumnega bo par ukrenil, da bo njuno dvorjenje ostalo častno?

¹⁵ Če se s kom sestajaš, ravnaš modro, če se z njim ali njo v neprimernih okoliščinah ogibaš biti sam. Zato je morda najboljše, če se družita skupaj z drugimi ali na javnih mestih. Nekateri pari si priskrbijo spremljevalca. Razmisli tudi o besedah iz Ozea 4:11: »Vino in mošt jemljejo pamet.« Alkohol lahko prizadene dobro presojo in navede par k ravnanju, ki ga bosta pozneje obžalovala.

¹⁶ V Pregovorih 13:10 piše: »Prevzetnost napravlja samo prepire, pri njih pa, ki sprejemajo svet [se posvetujejo, NW], je modrost.« Zato ‚se posvetujta‘ in se pogovorita o tem, kako se bosta vedla. Določita meje izrazom naklonjenosti in ob tem spoštujta občutke in vest drug drugega. (1. Korinčanom 13:5; 1. Tesaloničanom 4:3–7; 1. Petrov 3:16) O tej občutljivi temi se sprva morda ne bo enostavno pogovarjati, toda tako bosta lahko preprečila, da bi pozneje nastali hudi problemi.

Poučevani »od mladosti«

17. Kako si je David naredil Jehova za ‚svoje upanje od svoje mladosti‘ in kaj se iz tega lahko naučijo današnji mladi?

¹⁷ Satanovim zankam se lahko ognete, če si za to neprestano prizadevate, včasih pa morate biti tudi zelo pogumni. Kdaj pa kdaj boste morda ugotovili, da niste drugačni le od sovrstnikov, temveč od celega sveta. Psalmist David je molil: »Ti si nada moja, Gospod Jehova, upanje moje od moje mladosti. Bog, učil si me od mladosti, in še dosedaj oznanjam čuda tvoja.« (Psalm 71:5, 17)c David je znan po svojem pogumu. Kdaj pa je razvil to vrlino? Ko je bil še mladenič! Izreden pogum je pokazal že pred slavnim spopadom z Goliatom. Ko je namreč varoval očetove črede, je ubil leva in medveda. (1. Samuelova 17:34–37) Vendar je vse zasluge za kakršno koli pogumno dejanje pripisal Jehovu, imenoval ga je »upanje moje od moje mladosti«. David se je zaradi svoje zmožnosti, da se je zanašal na Jehova, lahko spopadel s kakršno koli preizkušnjo. Tudi vi boste ugotovili, da vas bo Jehova, če se boste nanj zanašali, opogumil in okrepil, da boste ‚premagali svet‘. (1. Janezov 5:⁠4)

18. K čemu se spodbuja današnje pobožne mlade?

¹⁸ Tisoči mladih, ki so kakor vi, so zavzeli pogumno stališče in sedaj služijo kot krščeni oznanjevalci dobre novice. Zahvaljujemo se Bogu, da imate vi, mladi, takšno vero in pogum! Še naprej bodite odločeni, da boste ubežali pogubi sveta. (2. Petrov 1:4) Uporabljajte svojo biblijsko šolano zmožnost zaznavanja. Če boste tako ravnali, vas bo to že danes obvarovalo pred nesrečo, na koncu pa vam zagotovilo rešitev. In kot bo pokazal zadnji članek, si boste s tem svoje življenje naredili uspešno.

[Podčrtna opomba]

Vprašanja za ponovitev

◻ Kako mlad človek šola svojo zmožnost zaznavanja?

◻ Kako lahko mladi uporabijo svojo zmožnost zaznavanja, ko se morajo odločiti, ali naj gredo na neko krščansko srečanje ali ne?

◻ O katerih dejavnikih je morda treba razmisliti pri načrtovanju izobrazbe?

◻ Kako se lahko pari med dvorjenjem ognejo zanki spolne nemorale?

[Slika na strani 15]

Če se učite raziskovati, vam bo to pomagalo izšolati zmožnost zaznavanja

[Slika na strani 16]

Manjša srečanja je laže nadzorovati in je manj verjetno, da se bodo spremenila v nenadzorovana bučna veseljačenja

[Slika na strani 16]

Otrokom bi pri načrtovanju izobrazbe morali pomagati starši

[Slika na strani 17]

Sestajanje ob navzočnosti drugih je zaščita