Drugim izkazujmo čast

»V spoštovanju [izkazovanju časti, NW] drug drugemu prvujte.« (RIMLJANOM 12:10, Jere, Pečjak, Snoj)

1., 2. a) Kaj moramo delati, da bi kazali ponižnost? b) Kaj v Bibliji pogosto označuje beseda »čast« in kdo jo laže izkazuje?

V PREJŠNJEM članku smo se osredinili na naslednji nasvet iz Božje Besede: »Vsi pa si opašite ponižnost, da služite drug drugemu, ker ‚Bog se upira prevzetnim, ponižnim pa daje milost‘.« (1. Petrov 5:5) Ponižnost pa si med drugim opašemo tako, da drugim izkazujemo čast.

² V Bibliji se z besedo »čast« pogosto označuje spoštovanje, cenjenje in pozornost, ki naj bi jih izkazovali drugim. Druge počastimo tako, da smo do njih prijazni, spoštujemo njihovo dostojanstvo, prisluhnemo njihovemu gledišču in da smo pripravljeni ustreči njihovim razumnim prošnjam. Ponižnim to navadno ni težko storiti. Tisti, ki imajo ponosno srce, pa morda stežka iskreno izkazujejo čast drugim, zato si skušajo pridobiti naklonjenost in prednosti z neiskrenim laskanjem.

Jehova izkazuje čast ljudem

3., 4. Kako je Jehova izkazal čast Abrahamu in zakaj?

³ V izkazovanju časti nam je zgled sam Jehova. Ljudi je ustvaril s svobodno voljo, zato z njimi noče ravnati kot z roboti. (1. Petrov 2:16) Ko je denimo Abrahamu povedal, da bo Sodomo zaradi velike hudobije uničil, je Abraham vprašal: »Boš li tudi pravičnega pokončal s krivičnim? Je morda petdeset pravičnih v onem mestu, ali boš vendar pokončal in ne prizanesel kraju zaradi petdesetih?« Jehova mu je odgovoril, da bo prizanesel vsemu mestu, če bo v njem 50 pravičnih. Abraham je zatem še naprej ponižno prosil. Kaj, če jih je tam samo 45? 40? 30? 20? 10? Jehova je Abrahamu zagotovil, da Sodome ne bo uničil, če tam najde že samo deset pravičnih ljudi. (1. Mojzesova 18:20–33)

⁴ Jehova je vedel, da v Sodomi ni niti deset pravičnih ljudi, vseeno pa je počastil Abrahama s tem, da je poslušal njegovo mnenje in bil z njim spoštljiv. Zakaj? Ker je Abraham »veroval GOSPODU, in on mu je štel to za pravičnost«. Abraham je bil imenovan »prijatelj Božji«. (1. Mojzesova 15:6; Jakob 2:23) Poleg tega je Jehova videl, da je Abraham drugim izkazoval čast. Ko so se denimo njegovi pastirji zaradi področja sprli s pastirji nečaka Lota, je Abraham izkazal čast Lotu tako, da mu je rekel, naj si prvi izbere področje zase. Lot se je odločil za deželo, ki je bila po njegovem najboljša, Abraham pa je odšel drugam. (1. Mojzesova 13:5–11)

5. Kako je Jehova počastil Lota?

⁵ Jehova je podobno počastil pravičnega Lota. Preden je uničil Sodomo, mu je rekel, naj zbeži v gorovje. Toda Lot ni hotel oditi tja, temveč je rekel, da bi se raje zatekel v Zoar, čeprav je bilo to mesto na področju, ki naj bi ga Jehova pokončal. Jehova mu je dejal: »Glej, ozrl sem se milostno nate [pozornost ti izkažem, NW] tudi v tej stvari, da ne razdenem mesta, za katero si govoril.« Jehova je zvestemu Lotu izkazal čast tako, da je uslišal njegovo prošnjo. (1. Mojzesova 19:15–22; 2. Petrov 2:6–9)

6. Kako je Jehova počastil Mojzesa?

⁶ Ko je Jehova poslal Mojzesa nazaj v Egipt, da bi vodil njegovo ljudstvo iz suženjstva in govoril s faraonom, naj pusti Izraelcem oditi, je Mojzes odgovoril: »Prosim, Gospod, jaz nisem zgovoren mož.« Jehova mu je zagotovil: »Jaz bodem pri tvojih ustih in te naučim, kaj naj govoriš.« Toda Mojzes je vseeno okleval. Tedaj ga je Jehova pomiril in poslal z njim njegovega brata Arona, da je govoril namesto njega. (2. Mojzesova 4:10–16)

7. Zakaj je bil Jehova pripravljen druge počastiti?

⁷ Jehova je v vseh takih primerih pokazal, da je pripravljen počastiti druge, še posebej tiste, ki so mu služili. In čeprav so prosili za kaj, kar morda ni bila njegova prvotna namera, je njihove prošnje upošteval in jih odobril, če le niso bile v nasprotju z njegovim namenom.

Jezus je drugim izkazoval čast

8. Kako je Jezus počastil ženo, ki je bila zelo bolna?

⁸ Jezus je glede izkazovanja časti drugim posnemal Jehova. Nekoč je bila med množico tudi žena, ki je imela krvotok že 12 let. Zdravniki je niso mogli pozdraviti. Po mojzesovski postavi je bila obredno nečista, zato sploh ne bi smela biti tam. Toda ona se je od zadaj približala Jezusu, se dotaknila njegove obleke in ozdravela. Jezus ni vztrajal pri postavinih podrobnostih in je za storjeno ni pokaral. Nasprotno, ker je poznal njene okoliščine, jo je počastil z besedami: »Hči, vera tvoja te je rešila; pojdi v miru in bodi zdrava od nadloge svoje.« (Marko 5:25–34; 3. Mojzesova 15:25–27)

9. Kako je Jezus počastil Nejudinjo?

⁹ Ob drugi priložnosti je neka Feničanka rekla Jezusu: »Usmili se me, Gospod, sin Davidov; mojo hčer zelo muči zli duh.« Toda ker se je Jezus zavedal, da ni bil poslan k Nejudom, ampak k izraelskemu ljudstvu, ji je dejal: »Ni lepo, da se vzame kruh [izraelskim] otrokom in se vrže psičkom [Nejudom].« Žena pa je odgovorila: »Toda tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njih gospodarjev.« Nato ji je Jezus rekel: »O žena, velika je vera tvoja. Zgodi naj se ti, kakor hočeš.« Hči ji je ozdravela. Ker je ta Nejudinja verovala, jo je Jezus počastil. Poleg tega je vso zadevo omehčal in pokazal usmiljenje, ko je, namesto izraza divji psi, uporabil besedo ‚psički‘. (Matevž 15:21–28)

10. Kako je Jezus učinkovito poučil svoje učence in zakaj je bilo to treba?

¹⁰ Jezusovi učenci so še vedno imeli težave z mišljenjem, da »mora človek najprej poskrbeti zase«, zato jih je Jezus še naprej učil, kako potrebno je biti ponižen in izkazovati čast drugim. Po tem, ko so se ti nekoč med seboj sprli, jih je vprašal: »Kaj ste se po poti med seboj menili?« Oni pa so molčali, ker so se »med seboj prepirali, kdo da je največji«. (Marko 9:33, 34) Še celo v noči pred njegovo smrtjo se je ‚vnel [. . .] prepir med njimi, kdo izmed njih velja li za večjega‘. (Lukež 22:24) Zato je Jezus med pashalno večerjo ‚vlil vode v medenico in začel umivati učencem noge‘. Kako izreden pouk je bil to! Jezus je bil Božji Sin, po položaju je bil v vsem vesolju takoj za Jehovom. Navzlic temu je učence poučil, kako naj drugim izkazujejo čast, ko jim je umil noge. Rekel je: »Zgled sem vam dal [. . .], da tudi vi delajte tako, kakor sem jaz vam storil.« (Janez 13:5–15)

Pavel je izkazoval čast

11., 12. Česa se je naučil Pavel po tem, ko je postal kristjan, in kako je to znanje uporabil pri Filemonu?

¹¹ Ker je apostol Pavel posnemal Kristusa, je drugim izkazoval čast. (1. Korinčanom 11:1) Rekel je: »Tudi nismo iskali slave od ljudi [. . .]. Ampak bili smo krotki sredi vas, kakor pač dojka goji otroke svoje.« (1. Tesaloničanom 2:6, 7) Doječa mati skrbi za svoje malčke. Potem ko je Pavel postal kristjan, se je naučil ponižnosti in je sokristjanom izkazoval čast tako, da je bil do njih blag. Pri tem je spoštoval njihovo svobodno voljo, kot se je to videlo ob neki priložnosti, ko je bil v zaporu v Rimu.

¹² Pavlovemu poučevanju je prisluhnil tudi pobegli suženj Onezim. Postal je kristjan ter se s Pavlom spoprijateljil. Njegov lastnik je bil Filemon, prav tako kristjan, ki je živel v Mali Aziji. Pavel je Filemonu napisal pismo, v katerem mu je pojasnil, da mu je bil Onezim zelo koristen, z besedami: »Jaz bi ga bil rad obdržal pri sebi.« Vseeno pa je Onezima vrnil Filemonu, saj je pisal: »Brez tvojega privoljenja nisem hotel ničesar storiti, da dobrota tvoja ne bode kakor po sili, ampak prostovoljna.« Pavel ni izkoristil tega, da je bil apostol, temveč je počastil Filemona tako, da ga ni prosil, naj pusti Onezima v Rimu. Še več, Filemona je spodbujal, naj izkazuje Onezimu čast in naj mu bo ‚več kot suženj, nadvse dragi brat‘ (Ekumenska izdaja). (Filemonu 13–16)

Izkazovati čast danes

13. Kaj nam je v Listu Rimljanom 12:10 zapovedano delati?

¹³ Božja Beseda svetuje: »V spoštovanju [izkazovanju časti, NW] drug drugemu prvujte.« (Rimljanom 12:10, Jere, Pečjak, Snoj) To pomeni, da ne bi smeli čakati, da nam čast najprej izkažejo drugi, temveč naj bi pobudo prevzemali mi. »Nihče naj ne išče svojega, temuč vsak dobro drugega.« (1. Korinčanom 10:24; 1. Petrov 3:8, 9) Jehovovi služabniki torej iščejo priložnosti, da izkazujejo čast družinskim članom, sokristjanom v občini, pa tudi ljudem zunaj nje.

14. Kako si čast izkazujeta mož in žena?

¹⁴ V Bibliji piše: »Vsakemu možu [je] glava Kristus, a glava ženi mož.« (1. Korinčanom 11:3) Jehova nalaga možu, da ravna z ženo, kakor je Kristus ravnal z občino. Prvi Petrov list 3:7 možem naroča, naj svojim ženam skazujejo »čast kakor krhkejši posodi« (NW). Mož lahko to dela tako, da je svoji ženi iskreno pripravljen prisluhniti in upoštevati njene predloge. (1. Mojzesova 21:12) Morda ji daje prednost izbire (kadar ne gre za kako biblijsko načelo), kaj postori zanjo in je do nje prijazen. V zameno ‚naj žena [globoko, NW] spoštuje moža‘. (Efežanom 5:33, SSP) Prisluhne mu, si ne prizadeva, da bi bilo vedno po njeno, ga ne omalovažuje oziroma ne sitnari. Je ponižna, zato mu ne skuša gospodovati, niti če je na določenih področjih sposobnejša.

15. Kakšne pozornosti so deležni starejši in kako naj bi se ti odzvali?

¹⁵ Nekateri v krščanski občini pa so še posebej vredni časti, na primer starejši. »Pred sivo glavo vstani in spoštuj obličje starčkovo [ali starkino].« (3. Mojzesova 19:32) To še posebej velja za tiste, ki že mnogo let zvesto služijo Jehovu, saj je »prelep venec [. . .] siva glava, ki se nahaja na potu pravičnosti«. (Pregovori 16:31) V tem naj bi bili zgledni nadzorniki, tako da primerno spoštujejo kristjane, starejše od njih. Seveda pa bi tudi starejši morali biti spoštljivi do mlajših, še posebej tistih, ki so odgovorni za pastirjevanje črede. (1. Petrov 5:2, 3)

16. Kako si med seboj izkazujejo čast starši in otroci?

¹⁶ Mlajši bi morali izkazovati čast svojim staršem: »Otroci, bodite poslušni roditeljem svojim v Gospodu; zakaj to je pravično. ‚Spoštuj očeta svojega in mater svojo‘, ta je zapoved prva z obljubo: ‚da se ti bo dobro godilo in boš dolgo živel na zemlji‘.« Pa tudi starši naj bi izkazovali čast svojim otrokom, saj jim je zapovedano, naj ‚ne dražijo svojih otrok, temuč jih vzrejajo v strahu in svarjenju Gospodovem‘. (Efežanom 6:1–4; 2. Mojzesova 20:⁠12)

17. Kdo je vreden »dvojne časti«?

¹⁷ Med tistimi, ki naj bi jim izkazovali čast, so tudi možje, ki si močno prizadevajo služiti občini: »Starejšine, ki so dobri predstojniki, naj štejejo za dvojne časti vredne, zlasti nje, ki se trudijo v besedi in poučevanju.« (1. Timoteju 5:17) Počastimo jih lahko denimo tako, da ravnamo po besedah iz Lista Hebrejcem 13:17, SSP: »Poslušajte svoje voditelje in jih ubogajte.«

18. Kako naj bi ravnali z ljudmi zunaj občine?

¹⁸ Ali bi morali izkazovati čast tudi ljudem zunaj občine? Da. Sveto pismo nam denimo svetuje: »Slednji človek bodi pokoren višjim oblastim.« (Rimljanom 13:1) Te oblasti so svetni vladarji, ki jim bo Jehova dovoljeval izvrševati oblast, dokler jih ne bo nadomestil s svojim Kraljestvom. (Daniel 2:44) Zato ,dajemo [. . .] vsakemu, kar smo dolžni: komur davek, davek; komur carino, carino; komur strah, strah; komur čast, čast‘. (Rimljanom 13:7) Morali bi ‚izkazovati čast možem [oziroma ženam] vseh vrst‘. (1. Petrov 2:17, NW)

19. Kako lahko drugim ‚delamo dobro‘ in jim izkazujemo čast?

¹⁹ Čeprav je res, da bi morali izkazovati čast tudi tistim zunaj občine, pa bodimo pozorni na to, kaj poudarja Božja Beseda: »Dokler [. . .] nam je časa, delajmo dobro vsem, a najbolj tem, ki smo si ž njimi domači po veri.« (Galatom 6:10) Seveda je najboljši način, da ‚delamo dobro‘ drugim, ta, da spodbujamo in zadovoljujemo njihove duhovne potrebe. (Matevž 5:3) To lahko naredimo tako, da ravnamo po opominu apostola Pavla: »Prizadevaj si preizkušenega se izkazati Bogu, kot delavca, ki se mu ni sramovati, ki prav ravna z besedo resnice.« Kadar taktno izkoristimo vse priložnosti za pričevanje in tako ‚izpolnjujemo svojo službo‘, delamo dobro vsem, hkrati pa jim tudi izkazujemo čast. (2. Timoteju 2:15; 4:⁠5)

Izkazovati čast Jehovu

20. Kaj se je zgodilo s faraonom in njegovo vojsko ter zakaj?

²⁰ Jehova izkazuje čast svojim stvarjenjem. Zato je razumljivo, da bi morali tudi mi izkazovati čast njemu. (Pregovori 3:9; Razodetje 4:11) V Jehovovi Besedi med drugim piše: »Tiste, ki me časte, počastim tudi jaz, in ki mene zaničujejo, malo jih bom cenil tudi jaz.«​ (1. Samuelova 2:30) Ko je bilo egiptovskemu faraonu zapovedano, naj izpusti Božje ljudstvo, je ošabno odgovoril: »Kdo je GOSPOD [Jehova, NW], čigar glas naj poslušam?« (2. Mojzesova 5:2) Pozneje je hotel faraon Izraelce streti, zato je za njimi poslal svojo vojsko, toda Jehova je pred Izraelci razdelil vode Rdečega morja. Ko pa so se za njimi pognali Egipčani, je povzročil, da so se vode vrnile. Jehova je »faraonove vozove in vojsko njegovo [. . .] pahnil v morje«. (2. Mojzesova 14:26–28; 15:4) Tako je faraona njegovo ponosno zavračanje izkazovanja časti Jehovu pripeljalo do pogubnega konca. (Psalm 136:⁠15)

21. Zakaj je bil Jehova proti Belsazarju in kako se je to končalo?

²¹ Babilonski kralj Belsazar podobno ni hotel izkazovati časti Jehovu. Med pivsko zabavo je zasramoval Jehova, saj je pil vino iz svetih zlatih in srebrnih posod, ki so jih vzeli iz jeruzalemskega templja. In med tem početjem je slavil svoje poganske bogove. Toda Jehovov služabnik Daniel mu je rekel: »Nisi ponižal srca svojega [. . .]. Povzdignil [si se] zoper Gospoda nebes.« Še tisto noč so Belsazarja umorili in mu odvzeli kraljestvo. (Daniel 5:22–31)

22. a) Zakaj je izraelske voditelje in njihovo ljudstvo zadela Jehovova jeza? b) Komu je bil Jehova naklonjen in kakšen je bil izid?

²² Ko je v prvem stoletju n. š. kralj Herod govoril pred občinstvom, je le-to vpilo: »Božji glas je to, a ne človeški.« Naduti kralj temu ni nasprotoval, temveč je želel, da bi ga slavili. Takrat »pa ga udari angel Gospodov, zato ker ni dal slave Bogu«. (Dejanja 12:21–23) Herod ni izkazoval časti Jehovu, temveč sebi, zato je umrl. Tudi verski voditelji tistega časa niso izkazovali časti Bogu, saj so načrtovali umor njegovega Sina, Jezusa. Nekateri vladarji so vedeli, da je Jezus učil resnico, vendar mu niso sledili, ker so »ljubili [. . .] slavo pri ljudeh bolj nego slavo pri Bogu«. (Janez 11:47–53; 12:42, 43) Podobno tudi narod na splošno ni počastil Jehova niti njegovega postavljenega Predstavnika, Jezusa. Zaradi tega jim je Jehova prenehal izkazovati čast ter pustil, da so jih skupaj z njihovim templjem uničili. Tiste pa, ki so njemu in njegovemu Sinu izkazovali čast, je ohranil pri življenju. (Matevž 23:38; Lukež 21:20–22)

23. Kaj moramo delati, da bi živeli v Božjem novem svetu? (Psalm 37:9–11; Matevž 5:⁠5)

²³ Vsi, ki želijo živeti v Božjem novem svetu po uničenju sedanje stvarnosti, morajo izkazovati čast Bogu in njegovemu Sinu Kristusu Jezusu ter ju ubogati. (Janez 5:22, 23; Filipljanom 2:9–11) Kateri ne delajo tega, ‚bodo iztrebljeni iz dežele‘. Toda pošteni, ki Bogu in Kristusu izkazujejo čast ter ju ubogajo, »bodo prebivali v deželi«. (Pregovori 2:21, 22)

Za ponovitev

◻ Kaj pomeni izkazovati čast drugim in kako je to delal Jehova?

◻ Kako sta izkazovala čast drugim Jezus in Pavel?

◻ Kdo vse si danes zasluži, da se mu izkazuje čast?

◻ Zakaj moramo izkazovati čast Jehovu in Jezusu?

[Slika na strani 17]

Jehova je počastil Abrahama tako, da je uslišal njegovo prošnjo

[Slika na strani 18]

V uspešnem zakonu si mož in žena izkazujeta čast