Današnja šiba neenakosti

»Za nas so te resnice samoumevne, namreč da so vsi ljudje ustvarjeni enaki, da jih je Stvarnik obdaril z določenimi neodtujljivimi pravicami in da so med temi pravicami življenje, svoboda in prizadevanje za srečo.« (Deklaracija o neodvisnosti, sprejele so jo Združene države leta 1776.)

»Ljudje se rodijo svobodni ter enaki v pravicah.« (Deklaracija o pravicah človeka in državljana, sprejela jo je francoska narodna skupščina leta 1789.)

»Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice.« (Splošna deklaracija človekovih pravic, sprejela jo je Generalna skupščina Združenih narodov leta 1948.)

O TEM ni dvoma. Želja po enakosti živi v ljudeh po vsem svetu. Žal pa že samo dejstvo, da je treba zamisel o enakosti med ljudmi tako pogosto ponavljati, dokazuje, da se ta človeštvu še vedno izmika.

Ali lahko kdo utemeljeno reče, da se stvari sedaj, ob koncu 20. stoletja, obračajo na boljše? Ali res vsi državljani Združenih držav in Francije oziroma katere koli izmed 185 držav članic Združenih narodov uživajo enake pravice, s katerimi naj bi se bili rodili?

Čeprav naj bi bila zamisel o enakosti med vsemi ljudmi »samoumevna«, pa še zdaleč nimajo vsi enakih pravic do ‚življenja, svobode in prizadevanja za srečo‘. O kakšni enakosti glede pravice do življenja denimo lahko govorimo, če si mora otrok v Afriki deliti zdravnika s še 2569 ljudmi, medtem ko si ga otrok v Evropi deli le z 289? Ali kakšna enakost glede pravic do svobode in prizadevanja za srečo je to, če bo v Indiji približno tretjina dečkov in dve tretjini deklic odrasla nepismenih, medtem ko je v državah, kot so Japonska, Nemčija in Velika Britanija, izobraževanje zagotovljeno tako rekoč vsakemu otroku?

Ali ljudje v srednjeameriških državah, kjer dohodek na prebivalca znaša 1380 ameriških dolarjev, v življenju uživajo enako »dostojanstvo in enake pravice« kakor prebivalci Francije, katerih dohodek znaša 24.990 dolarjev na osebo? Kakšne enakosti je deležna novorojena deklica v Afriki, kjer je zanjo pričakovana življenjska doba dolga 56 let, v primerjavi z novorojeno Severnoameričanko s pričakovano življenjsko dobo 79 let?

Neenakost ima mnogo obrazov in vsi so grdi. Neenakosti v življenjskem standardu ter možnostih zdravstvene oskrbe in izobraževanja so le nekatere od njih. Politične, rasne ali verske razlike včasih botrujejo temu, da so ljudje prikrajšani za dostojanstvo in svobodo. Kljub vsemu govorjenju o enakosti živimo v svetu neenakosti. Neenakost kakor šiba – »povzročitelj vsesplošnega ali velikega trpljenja«, kakor definirajo to besedo – švisti na vseh ravneh človeške družbe. V obliki revščine, bolezni, nevednosti, brezposelnosti in diskriminacije zadaja bolečine, ki se zažirajo prav do srca.

‚Vsi ljudje so ustvarjeni enaki.‘ Zares čudovita misel! Kako žalostno, da je resničnost povsem nasprotna!

[Navedba vira slike na strani 3]

UN PHOTO 152113/SHELLEY ROTNER