Izpolnili so Jehovovo voljo
Bogato poplačan obisk
POTOVANJE iz Sabe v Jeruzalem je moralo kraljico gotovo izčrpavati. Vajena razkošnega življenja, je zdaj s hitrostjo kamel potovala po 2400 kilometrov dolgi poti, večinoma prek žgoče puščave. Po neki sodbi naj bi za potovanje rabila kakih 75 dni, in to le v eno smer!a
Zakaj je ta bogata kraljica zapustila svoj udobni dom v Sabi in se odpravila na tako naporno potovanje?
Mikavno poročilo
Kraljica iz Sabe je v Jeruzalem pripotovala potem, ko »je slišala [. . .] Salomonov sloves zaradi imena GOSPODOVEGA [v povezavi z Jehovovim imenom, NW]«. (1. kraljev 10:1) Kaj točno je kraljica slišala, ni znano. Vemo pa, da je Jehova Salomona blagoslovil z izredno modrostjo, bogastvom in častmi. (2. letopisov 1:11, 12) Kako je kraljica za to izvedela? Ker je bila Saba trgovsko središče, je o Salomonovi slavi lahko slišala od trgovcev, ki so obiskali njeno deželo. Nekateri od teh so bili morda v deželi Ofir, s katero je Salomon precej posloval. (1. kraljev 9:26–28)
Naj je bilo tako ali drugače, kraljica je v Jeruzalem prispela »z jako velikim spremstvom, z velblodi, ki so nesli dišave in zlata jako mnogo in drage kamene«. (1. kraljev 10:2a) Nekateri pravijo, da je bilo v tem ‚velikem spremstvu‘ tudi oboroženo spremstvo. To bi bilo tudi razumljivo, če upoštevamo, da je bila kraljica mogočna dostojanstvenica in je potovala z dragocenostmi, vrednimi na desetine milijonov dolarjev.b
Bodite pa pozorni na to, da je kraljica slišala o Salomonovi slavi »v povezavi z Jehovovim imenom«. Pri tem torej ni šlo le za poslovno potovanje. Kraljica je očitno prišla prvenstveno zato, da bi slišala Salomonovo modrost – da bi morda tudi kaj izvedela o njegovem Bogu, Jehovu. Ker je bila verjetno potomka Sema ali Hama, ki sta častila Jehova, jo je morda zanimala vera njenih prednikov.
Zagonetna vprašanja, zadovoljivi odgovori
Ko se je kraljica seznanila s Salomonom, ga je začela preizkušati z »zagonetnimi vprašanji«. (1. kraljev 10:1, NW) Tu uporabljeno hebrejsko besedo se lahko prevede tudi z »uganke«. Toda to ne pomeni, da se je kraljica s Salomonom šla plitke igrice. V Psalmu 49:4 se, zanimivo, z isto hebrejsko besedo opisuje resna vprašanja glede greha, smrti in odkupa. Kraljica iz Sabe se je torej s Salomonom verjetno pogovarjala o globokih temah, ki so preizkušale globino njegove modrosti. Biblija poroča, da je »govorila ž njim o vsem, kar ji je bilo na srcu«. Salomon pa ji je nato »razložil vse, kar ga je vprašala; ni bilo besede, ki bi bila skrita kralju, da bi ji ne bil povedal«. (1. kraljev 10:2b, 3)
Salomonova modrost in blaginja v njegovi kraljevini sta na kraljico iz Sabe naredili tolikšen vtis, da »v njej ni bilo več duha«. (1. kraljev 10:4, 5, NW) Za nekatere ta izraz pomeni, da je kraljici »zastala sapa«. Neki strokovnjak celo meni, da se je onesvestila! Kakor koli je že bilo, kraljico je videno in slišano osupnilo. Salomonove služabnike je razglasila za srečne, ker lahko poslušajo modrost tega kralja, in poveličevala Jehova za to, da je posadil Salomona na prestol. Potem je kralja bogato obdarila; samo zlato bi bilo danes vredno kakih 40,000.000 ameriških dolarjev. Tudi Salomon ji je poklonil darila, dal ji je »vse, kar je želela in kar je prosila«.c (1. kraljev 10:6–13)
Pouk za nas
Jezus je kraljico iz Sabe omenil kot praktičen pouk za pismarje in farizeje. »Južna kraljica bo vstala ob sodbi s tem rodom in ga obsodi,« jim je rekel, »kajti prišla je od kraja sveta, da sliši modrost Salomonovo, in glej, tu je večji od Salomona.« (Matevž 12:42) Da, kraljica iz Sabe je pokazala veliko cenjenje do modrosti, ki jo daje Bog. Če je prepotovala 2400 kilometrov, da je lahko poslušala Salomona, bi tudi pismarji in farizeji morali pozorno prisluhniti Jezusu, ki je bil tako blizu njih.
Tudi mi danes lahko pokažemo veliko cenjenje do Večjega Salomona, Jezusa Kristusa. Kako pa? En način je ta, da ravnamo po njegovem navodilu, naj ,pridobivamo v učence vse narode‘. (Matevž 28:19) Drugi način pa je, da temeljito preučujemo Jezusov zgled in njegovo mišljenje ter ga v tem posnemamo. (Filipljanom 2:5; Hebrejcem 12:2, 3)
Posnemanje zgleda Večjega Salomona bo od nas res zahtevalo trud. Vendar bomo za to bogato poplačani. Zares, Jehova svojemu ljudstvu obljublja, da mu bo, če bo kazalo samopožrtvovalnega duha, ,odprl zatvornice na nebu ter izlil blagoslov do preobilice‘. (Malahija 3:10)
[Podčrtna opomba]
a Številni strokovnjaki menijo, da je Saba ležala v jugozahodni Arabiji, v današnji republiki Jemen.
b Po mišljenju starogrškega geografa Straba so bili prebivalci v Sabi bajno bogati. Pravi, da so zlato razsipno uporabljali pri svojem pohištvu, posodah ter celo na stenah, vratih in strehah svojih domov.
c Nekateri ta izraz razlagajo, češ da je kraljica imela s Salomonom spolne odnose. Legende celo pravijo, da sta imela sina. Vendar ni nobenega dokaza, ki bi podpiral kar koli takega.