Krščanska občina – vir krepilne pomoči
PETRA, dekle v svojih zgodnjih dvajsetih letih, je bila razočarana zaradi bolečih družinskih razmer in pomanjkanja odkritega pogovora s starši.a Svoje srce je izlila krščanskemu starešinu in njegovi ženi, potem pa jima je napisala: »Najlepša hvala, ker sta si vzela čas za pogovor z mano. Ne moreta si misliti, koliko mi pomeni vajina skrb. Hvala Jehovu, da mi je dal ljudi, ki jim lahko zaupam in s katerimi se lahko pogovarjam.«
Toula, pred kratkim ovdovela žena z dvema najstnikoma, se je znašla ujeta v hudih čustvenih in denarnih težavah. Krščanska zakonca iz občine sta njo in njena otroka krepila z rednim obiskovanjem. Zatem ko se je uspešno spoprijela s svojimi razmerami, jima je poslala kartico, z besedami: »V molitvah se vaju vedno spomnim. Mnogokrat si prikličem v spomin, kako sta mi stala ob strani in me podpirala.«
Ali včasih čutite, da ste »obremenjeni« zaradi naraščajočih pritiskov tega sveta? (Matevž 11:28) Ali so vam »čas in razmere« v življenju prizadejale boleče izkušnje? (Propovednik 9:11) Potem niste edini. Vendar lahko tudi vi najdete v krščanski občini Jehovovih prič koristno pomoč, kot jo je našlo že na tisoče obupanih ljudi. V prvem stoletju n. š. je apostol Pavel spoznal, da so bili nekateri soverniki zanj še posebej »krepilna pomoč«. (Kološanom 4:10, 11, NW) Morda podobno okušate tudi vi.
Podpora in pomoč
V Krščanskih grških spisih je beseda »občina« prevod grške besede ekklesía, ki pomeni skupaj sklicano skupino ljudi. Svojstveni pri tej besedi sta zamisli o složnosti in vzajemni podpori.
Krščanska občina brani resnico Božje Besede in razglaša dobro novico o Božjem kraljestvu. (1. Timoteju 3:15; 1. Petrov 2:9) Občina pa tudi duhovno podpira tiste, ki so z njo povezani, in jim pomaga. V njej človek lahko najde skupino prijateljev, ki so ljubeči, se zanimajo in skrbijo. Ti so v stresnih časih vedno pripravljeni pomagati in tolažiti. (2. Korinčanom 7:5–7)
Častilci Jehova v njegovi občini vedno najdejo varnost in zaščito. Psalmist je naznanil, da je med Božjim zbranim ljudstvom okusil radost ter se počutil varnega. (Psalm 27:4, 5; 55:14; 122:1) Podobno je danes krščanska občina združenje sovernikov, ki se medsebojno izgrajujejo in spodbujajo. (Pregovori 13:20; Rimljanom 1:11, 12)
Člane občine se uči, naj ,delajo dobro vsem, a najbolj tem, ki so si z njimi domači po veri‘. (Galatom 6:10) To, kar se učijo iz Biblije, jih spodbuja, da si izkazujejo bratovsko ljubezen ter srčno ljubijo drug drugega. (Rimljanom 12:10; 1. Petrov 3:8) Duhovne brate in sestre v občini se spodbuja, naj bodo prijazni, miroljubni in milosrčni. (Efežanom 4:3) Niso le formalni častilci, ampak se za druge ljubeče zanimajo. (Jakob 1:27)
Tako lahko tisti, ki so potrti, v občini najdejo prisrčno družinsko ozračje. (Marko 10:29, 30) Občutek, da pripadajo močno povezani in ljubeči skupini, jih krepi. (Psalm 133:1–3) Po občini »zvesti in preudarni suženj« priskrbuje hranljivo duhovno »hrano ob pravem času«. (Matevž 24:45, NW)
Pomoč ljubečih nadzornikov
Člani krščanske občine lahko pričakujejo, da bodo v njej našli ljubeče, razumevajoče in usposobljene pastirje, ki duhovno podpirajo in spodbujajo. Pastirji s takšnimi lastnostmi so kakor »zavetje pred vetrom in pribežališče pred povodnijo«. (Izaija 32:1, 2) Po duhu postavljeni starešine oziroma nadzorniki skrbijo za Božje ovcam podobne ljudi, spodbujajo bolne in potrte ter skušajo pridobiti nazaj tiste, ki so se pregrešili. (Psalm 100:3; 1. Petrov 5:2, 3)
Občinsko starešinstvo seveda ni moštvo poklicnih terapevtov ali zdravnikov, ki bi bili zmožni odpraviti telesne in duševne zdravstvene probleme, s katerimi se spoprijemajo soverniki. V tej stvarnosti bolni še vedno »potrebujejo zdravnika«. (Lukež 5:31) Vendar lahko takšni pastirji pomagajo tistim, ki potrebujejo duhovno pomoč. (Jakob 5:14, 15) Kadar je le mogoče, pa starešine poskrbijo tudi za drugačno pomoč. (Jakob 2:15, 16)
Kdo stoji za takšno ljubečo ureditvijo? Sam Bog Jehova! Prerok Ezekiel ga opiše, kako razglaša: »Jaz poiščem ovce svoje in jih vzamem v svojo skrb. [. . .] Otmem [jih] iz vseh krajev, kamor so se porazgubile [. . .]. Jaz sam bom pasel ovce svoje in jaz jih vodil počivat.« Bog se zanima tudi za šibke in slabotne ovce. (Ezekiel 34:11, 12, 15, 16)
Resnična pomoč ob pravem času
Ali krščanska občina tudi res pomaga? Da, in naslednji primeri kažejo, v kako različnih okoliščinah občina dokazuje, da je v pomoč.
◆ Izguba ljubljenega človeka. Ani je umrl mož, zatem ko je imel neko kronično bolezen. »Vse odtlej mi krščanska bratovščina izkazuje iskreno ljubezen,« pravi. »To, da me soverniki s svojimi prijaznimi besedami nenehno jačajo in spodbujajo ter me prisrčno objamejo, me drži pokonci, namesto da bi me popolnoma strlo, in za to se zahvaljujem Jehovu. Zaradi njihove ljubezni čutim, da sem močno ohrabrena, zelo poživljena, ljubeznivo preskrbljena.« Morda ste tudi vi že doživeli travmatično izkušnjo, namreč da vam je umrl kdo od ljubljenih. V takšnih trenutkih vas lahko člani občine oskrbijo s prepotrebno tolažbo in čustveno podporo.
◆ Bolezen. Artur, potujoči nadzornik iz Poljske, je v srednji Aziji redno obiskoval občine, da bi jih duhovno krepil. Med enim od takšnih obiskov je močno zbolel in je s težavo okreval. »Rad bi vam povedal, kako so bratje in sestre [v nekem kazahstanskem mestu] poskrbeli zame,« se Artur spominja z velikim cenjenjem. »Bratje in sestre, od katerih jih veliko niti ne poznam, in celo interesenti so prinesli denar, hrano ter zdravila. [. . .] In to so storili z velikim veseljem.
Zamislite si moje občutke, ko sem prejel kuverto z nekaj denarja in naslednjim pismom: ,Dragi brat, pošiljam ti prisrčne pozdrave. Mami mi je dala denar za sladoled, toda jaz sem se odločil, da ga dam tebi za zdravila. Prosim, kmalu ozdravi. Jehova nas potrebuje za dolgo časa. Želim ti vse najboljše. In povej nam še več dobrih, poučnih zgodb. Vova.‘ « Da, kot je razvidno iz tega primera, lahko mladi in starejši v občini krepilno pomagajo med boleznijo. (Filipljanom 2:25–29)
◆ Potrtost. Teri je imela srčno željo, da bi služila kot pionirka ali polnočasna kraljestvena oznanjevalka. Vendar je zaradi težav morala prenehati s pioniranjem. »Počutila sem se strašno krivo, ker sem skušala služiti v tej službi in ni trajalo niti eno celo leto,« pravi. Teri je zmotno verjela, da je Jehovovo odobravanje odvisno samo od tega, koliko naredi v službi zanj. (Primerjaj Marko 12:41–44.) Ker je bila zelo potrta, se je osamila. Toda nato je iz občine prišla osvežujoča pomoč.
Teri se spominja: »Neka starejša pionirka mi je voljno priskočila na pomoč ter me poslušala, ko sem ji izlivala svoja čustva. Ko sem odšla od nje, sem se počutila razbremenjeno. Odtlej sta mi bila ta pionirka in njen mož, starešina v občini, v dragoceno pomoč. Vsak dan sta me poklicala in vprašala, kako mi gre. [. . .] Občasno se jima lahko pridružim pri njunem družinskem pouku, kar mi pomaga razumeti, kako nujno je, da družine ostanejo močno povezane.«
Nič nenavadnega ni, če mnogi, celo posvečeni kristjani, postanejo potrti, malodušni in osamljeni. Kako hvaležni smo lahko, da nam je v Božji občini na voljo ljubeča, nesebična pomoč! (1. Tesaloničanom 5:14)
◆ Katastrofe in nesreče. Predstavljajte si, da ste v koži štiričlanske družine, ki je izgubila vse svoje imetje, ko ji je pogorela hiša. Kmalu so člani te družine doživeli, kakor so temu sami rekli, »spodbudno doživetje, ki nas bo vedno ganilo in ki nas je prevzelo zaradi resnične ljubezni med Jehovovim ljudstvom«. Pojasnjujejo: »Duhovni bratje in sestre so nas skoraj takoj zasuli z iskrenimi klici, s katerimi so nas podpirali ter sočustvovali z nami. Telefon je nenehno zvonil. Ker so vsi kazali pristno zanimanje in ljubezen, smo bili tako ganjeni, da smo od hvaležnosti jokali.«
Kmalu so občinski starešine organizirali veliko skupino bratov, ki so tej družini v nekaj dneh zgradili novo hišo. Soseda je vzkliknila: »To bi morali videti! Tam delajo ljudje vseh vrst: moški, ženske, črnci, Španci!« To je bil očiten dokaz bratovske ljubezni. (Janez 13:35)
Sokristjani so tej družini dali tudi obleko, hrano in denar. Oče pojasnjuje: »To je bilo v času božičnih praznikov, ko se vsi obdarujejo, vendar lahko iskreno rečemo, da ni bil nihče drug deležen takšne pristne, velikodušne radodarnosti, kot smo je bili mi.« In dodajajo: »Spomini na požar počasi bledijo in namesto tega se sedaj s cenjenjem spominjamo prijaznih dejanj in dobrih prijateljev. Naša hvala gre ljubečemu nebeškemu Očetu, Jehovu, da imamo na zemlji tako sijajno, enotno družino bratov in sester, in smo zares hvaležni, da smo del nje!«
Takšna pomoč seveda ni mogoča ob vsaki takšni tragediji, niti se to ne pričakuje. Toda ta primer vsekakor kaže, kakšno podporo lahko občina priskrbi.
Modrost od zgoraj
Mnogi so v krščanski občini našli nadaljnji vir pomoči in moči. In kaj je to? Publikacije, ki jih pripravlja »zvesti in preudarni suženj«. Med temi sta najočitnejši reviji Stražni stolp in Prebudite se!. Da bi te publikacije sprevidevno svetovale in praktično poučevale, temeljijo predvsem na Božji modrosti, ki je v Bibliji. (Psalm 119:105) Svetopisemski podatki so dopolnjeni z zanesljivim in poglobljenim raziskovanjem tem, kot so: potrtost, okrevanje po zlorabi, različni socialni in ekonomski problemi, izzivi, s katerimi se spoprijemajo mladi, in težave, ki so značilne za dežele v razvoju. Predvsem pa te publikacije zagovarjajo življenje po Božje kot najboljši način življenja. (Izaija 30:20, 21)
Watch Tower Society vsako leto prejme na tisoče zahvalnih pisem. Neki mladenič iz Rusije je v zvezi s člankom iz Prebudite se! glede samomorov na primer napisal: »Zaradi svoje nagnjenosti k potrtosti [. . .] sem večkrat razmišljal o samomoru. Zaradi tega članka sem še bolj prepričan, da mi bo Bog pomagal rešiti težave. On želi, da živim. Zahvaljujem se mu za njegovo podporo, ki mi jo je dal po tem članku.«
Če je videti, da je v tem svetu pretežko obvladovati nevihtne valove težav, ste lahko prepričani, da je krščanska občina varen pristan. Zares, če vam izsušena puščava tega brezsrčnega sistema spodkopava moč, lahko v Jehovovi organizaciji najdete poživljajočo oazo. Če ste doživeli takšno podporo, potem tudi vi morda občutite to, kar je čutila krščanska žena, ki se je uspešno spoprijemala z moževo hudo boleznijo. Napisala je: »Zaradi ljubezni in skrbi, ki nama je bila izkazana, se počutim, kot bi naju Jehova v svoji dlani ponesel skozi to stisko. Kako hvaležna sem, da sem del Jehovove veličastne organizacije!«
[Podčrtna opomba]
a Imena so spremenjena.
[Slike na strani 26]
Krepilno lahko pomagamo bolnim, žalujočim in drugim