Še naprej živimo tako, kot hoče Jehova

»Čakaj GOSPODA in drži se poti njegove, tedaj te poviša, da podeduješ deželo.« (PSALM 37:⁠34)

1., 2. Kaj je hoja po Jehovovi poti pomenila za kralja Davida in kaj to pomeni za nas danes?

»NAZNANI mi pot, po kateri naj hodim, zakaj k tebi povzdigujem dušo svojo.« (Psalm 143:8) Današnji kristjani z vsem srcem pritrjujejo tem besedam kralja Davida. Iskreno si želijo ugajati Jehovu in hoditi po njegovi poti, živeti tako, kakor hoče Jehova. Kaj pa to pomeni? Za Davida je to pomenilo, da se je ravnal po Božji postavi. Pomenilo je, da je zaupal Jehovu, ne pa sklepal zveze z drugimi narodi. Da, pomenilo je, da je zvestovdano služil Jehovu ne pa bogovom sosednjih ljudstev. Za kristjane pa to, da živijo tako kot hoče Jehova, pomeni še več.

² Živeti tako, kot hoče Jehova, v prvi vrsti pomeni verovati v odkupno žrtev Jezusa Kristusa, priznavati, da je on »pot in resnica in življenje«. (Janez 3:16; 14:6; Hebrejcem 5:9) Prav tako to pomeni spolnjevati »postavo Kristusovo«, kamor spada tudi to, da ljubimo drug drugega, še zlasti pa Jezusove maziljene brate. (Galatom 6:2; Matevž 25:34–40) Kateri živijo tako, kot hoče Jehova, tudi ljubijo njegova načela in zapovedi. (Psalm 119:97; Pregovori 4:5, 6) Iz srca cenijo dragoceno prednost, da smejo sodelovati v krščanski strežbi. (Kološanom 4:17; 2. Timoteju 4:5) Sestavni del njihovega življenja je tudi molitev. (Rimljanom 12:12) Obenem pa ‚gledajo, da živijo previdno, ne kakor nemodri, ampak kakor modri‘. (Efežanom 5:15) Duhovnega bogastva nikoli ne žrtvujejo za začasne gmotne ugodnosti ali nedovoljene telesne užitke. (Matevž 6:19, 20; 1. Janezov 2:15–17) Seveda pa je zelo pomembno tudi to, da smo zvestovdani Jehovu in mu zaupamo. (2. Korinčanom 1:9; 10:5; Efežanom 4:24) Zakaj? Ker smo v precej podobnih okoliščinah, kakor je bil staroveški Izrael.

Treba je zaupati in biti zvestovdan

3. Zakaj nam to, da smo zvestovdani, da verujemo in zaupamo, pomaga živeti tako, kot hoče Jehova?

³ Izrael je bil majhen narod, okoli njega pa so živeli sovražni sosedje, ki so častili malike in se pri tem vdajali razbrzdanim obredom. (1. letopisov 16:26) Edinemu resničnemu in nevidnemu Bogu, Jehovu, ki je zahteval upoštevanje visokih moralnih meril, je služil samo Izrael. (5. Mojzesova 6:4) Podobno je danes. Jehova časti le nekaj milijonov ljudi, živijo pa v svetu s skoraj šest milijardami ljudi, katerih merila in verski pogledi se zelo razlikujejo od njihovih. Zato moramo, če smo del teh nekaj milijonov, paziti, da nas ne bi kaj zapeljalo na napačno pot. Kako pa? Pomagalo nam bo to, da smo zvestovdani Bogu Jehovu, verujemo vanj in mu trdno zaupamo, da bo spolnil svoje obljube. (Hebrejcem 11:6) Tako se bomo lahko obvarovali pred tem, da ne bi začeli zaupati temu, čemur zaupa svet. (Pregovori 20:22; 1. Timoteju 6:⁠17)

4. Zakaj so narodi »otemnjeni v razumu«?

⁴ Apostol Pavel je pokazal, kako drugačni morajo biti kristjani od tega sveta. Napisal je: »To torej pravim in pričam v Gospodu, da ne živite več tako, kakor žive tudi pogani v ničemurnosti srca svojega, otemnjeni v razumu, odtujeni življenju Božjemu zaradi nevednosti, ki je v njih, vsled otrplosti njih srca.« (Efežanom 4:17, 18) Jezus je »prava Luč«. (Janez 1:9) Vsi, ki ga zavračajo ali pa ne ubogajo ‚Kristusove postave‘, čeprav trdijo, da vanj verjamejo, so »otemnjeni v razumu«. Še malo ne živijo tako, kakor hoče Jehova, temveč so »odtujeni življenju Božjemu«. Naj se jim zdi, da so posvetno še tako modri, so ‚nevedni‘ v edinem spoznanju, ki vodi v življenje, v spoznanju Boga Jehova in Jezusa Kristusa. (Janez 17:3; 1. Korinčanom 3:⁠19)

5. Zakaj so mnogi nedovzetnih src, čeprav v tem svetu luč resnice sveti?

⁵ Pa vendar v tem svetu luč resnice sveti! (Psalm 43:3; Filipljanom 2:15) »Modrost glasno kliče zunaj.« (Pregovori 1:20) Lani so Jehovove priče porabili več kot milijardo ur za to, da so svojim bližnjim govorili o Bogu Jehovu in Jezusu Kristusu. Odzvali so se stotisoči. Mnogi drugi pa se niso. Mar naj bi bili zaradi tega presenečeni? Ne. Pavel je namreč govoril tudi o »otrplosti njih srca«. Nekateri so nedovzetnega srca zaradi sebičnosti ali pa ljubezni do denarja. Na druge vpliva kriva vera ali svetni pogled, ki je danes tako razširjen. Mnogi so se od Boga odvrnili tudi zaradi težkega življenja, skozi katerega se morajo prebijati. Drugi spet se nočejo ravnati po Jehovovih visokih moralnih merilih. (Janez 3:20) Ali bi za vse to lahko postal neobčutljiv tudi kdo, ki hodi po Jehovovi poti?

6., 7. Ob katerih priložnostih so Izraelci zabredli, čeprav so bili častilci Boga Jehova, in zakaj?

⁶ Kot je razvidno iz Pavlovih besed, se je prav to zgodilo staroveškemu Izraelu. Beremo namreč: »To pa so postali zgledi za nas, da bi ne želeli hudega, kakor so tudi oni poželeli. Tudi ne bodite malikovalci kot nekateri njih, kakor je pisano: ‚Sedlo je ljudstvo jest in pit in vstalo igrat [da bi se zabavali, Ekumenska izdaja]‘. Tudi ne nečistujmo, kakor so nekateri izmed njih nečistovali, in padlo jih je v enem dnevu triindvajset tisoč.« (1. Korinčanom 10:6–8)

⁷ Pavel se najprej sklicuje na dogodek ob vznožju gore Sinaj, ko so Izraelci častili zlato tele. (2. Mojzesova 32:5, 6) S tem so očitno pokazali, da ne ubogajo Božje zapovedi, za katero so le nekaj tednov prej dejali, da jo bodo. (2. Mojzesova 20:4–6; 24:3) Pavel nato spomni na čas, ko so se Izraelci skupaj z moabskimi hčerami klanjali Baalu. (4. Mojzesova 25:1–9) Pri čaščenju teleta je bilo značilno zelo razpuščeno vedenje, ‚zabavanje‘.a Čaščenje Baala pa je spremljala ostudna spolna nemorala. (Razodetje 2:14) Zakaj so se Izraelci vdajali takšnim grehom? Ker so dovolili, da si je njihovo srce ‚poželelo hudega‘, najsibo malikovalstva ali pa razuzdanega vedenja, ki ga je spremljalo.

8. Kaj se lahko naučimo iz tega, kar so doživeli Izraelci?

⁸ Pavel je nakazal, da bi se iz teh dogodkov morali nekaj naučiti. Kaj pa? Seveda si ne moremo zamisliti, da bi se kristjan klanjal pred zlatim teletom ali kakim staroveškim moabskim bogom. Kaj pa nemorala ali nebrzdana razpuščenost? Oboje je danes zelo razširjeno, in če bi dovolili, da bi nam v srcu rastla želja po tem, bi to predstavljalo pregrado med nami in Jehovom. Posledica pa bi bila enaka, kot če bi malikovali: odtujili bi se Bogu. (Primerjaj Kološanom 3:5; Filipljanom 3:19.) Da, Pavel je svoje razglabljanje o teh dogodkih sklenil z besedo opomina sovernikom: »Bežite od malikovalstva!« (1. Korinčanom 10:⁠14)

Kaj pomaga živeti tako, kot hoče Bog

9. a) Kaj nam pomaga živeti tako, kot hoče Jehova? b) Kako lahko med drugim slišimo ‚besedo zadaj za nami‘?

⁹ Če smo trdno odločeni, da bomo še naprej živeli tako, kot hoče Jehova, nismo prepuščeni sami sebi. Izaija je prerokoval: »Ušesa tvoja bodo slišala, ko krenete na desno ali na levo, besedo zadaj za teboj govorečih: To je tisti pot, hodite po njem!« (Izaija 30:21) Kako ‚naša ušesa‘ slišijo ‚besedo zadaj za nami‘? Seveda danes nihče ne sliši kakega dobesednega glasu niti ne prejme kakega sporočila od Boga osebno. Ta ‚beseda‘, ki jo slišimo, prihaja do vseh nas na enak način. Prihaja predvsem po navdihnjenem Svetem pismu, Bibliji, v katerem so zbrane Božje misli in zapis o njegovem ravnanju z ljudmi. Ker smo dnevno izpostavljeni propagandi takšnih, ki so »odtujeni življenju Božjemu«, moramo redno brati Biblijo in o njej poglobljeno premišljevati, če želimo ostati duhovno zdravi. Tako se bomo laže obvarovali »ničevih reči« in bili ‚popolni, docela pripravni za vsako dobro delo‘. (Dejanja 14:14, 15; 2. Timoteju 3:16, 17) To nas bo okrepilo, utrdilo in nam pomagalo, da bomo ‚svojo pot storili uspešno‘. (Jozue 1:7, 8) Zato nas Jehovova Beseda spodbuja: »Zdaj torej, sinovi, poslušajte me; ker blagor njim, ki se držé potov mojih! Čujte pouk in bodite modri, in ne odklanjajte ga.« (Pregovori 8:32, 33)

10. Kako še slišimo ‚besedo zadaj za nami‘?

¹⁰ ‚Beseda zadaj za nami‘ prihaja tudi po ‚zvestem in preudarnem sužnju‘ (NW), ki daje »hrano o pravem času«. (Matevž 24:45–47) Ta nas s hrano med drugim oskrbuje po natisnjenih biblijskih publikacijah, ki jih je zadnja leta res v izobilju. Z revijo Stražni stolp smo si denimo prečistili razumevanje prerokb. In po tej reviji smo bili spodbujeni, da vztrajamo v oznanjevanju in pridobivanju učencev kljub vse večji otopelosti. Dobili smo tudi pomoč pri tem, kako se izogniti pastem, in bili spodbujeni k razvijanju odličnih krščanskih lastnosti. Takšno hrano ob pravem času zares iz srca cenimo!

11. Kateri je tretji način, kako lahko slišimo ‚besedo zadaj za nami‘?

¹¹ Zvesti in preudarni suženj pa nas s hrano oskrbuje tudi po naših rednih shodih. To so lahko shodi domače občine, dvakrat letno shodi za ves okraj in enkrat letno večja zborovanja. Le kdo od zvestih kristjanov ne ceni takšnih srečanj? Ti so nam na Jehovovi poti v veliko in pomembno oporo. Ker morajo mnogi med nami veliko časa prebiti na delovnem mestu ali v šoli skupaj z ljudmi, ki so drugačnega prepričanja, je redno krščansko druženje dobesedno življenjskega pomena. Shodi so odlična priložnost za to, ‚da se med seboj spodbujamo k ljubezni in dobrim delom‘. (Hebrejcem 10:24) Naše brate imamo radi, zato se z njimi radi družimo. (Psalm 133:⁠1)

12. Kaj so Jehovove priče trdno odločeni in kako so to pred kratkim izrazili?

¹² Skoraj šest milijonov ljudi, okrepljenih s takšno duhovno hrano, hodi danes po Jehovovi poti, milijoni drugi pa preučujejo Biblijo, da bi se to še naučili. Ali jim to, da jih je v primerjavi z večmilijardnim zemeljskim prebivalstvom številčno malo, morda jemlje pogum ali pa se zaradi tega počutijo slabotne? Sploh ne! Odločeni so še naprej poslušati ‚besedo zadaj za njimi‘ in zvestovdano izpolnjevati Jehovovo voljo. To svojo odločenost so javno izrazili delegati območnih in mednarodnih zborovanj »Živeti po Božje« v letu 1998/99, ko so sprejeli resolucijo, s katero so izrazili svoje iskreno stališče. Sledi njena vsebina.

Resolucija

13., 14. Kakšen stvaren pogled na svetovno stanje imajo Jehovove priče?

¹³ »Jehovove priče, ki smo se zbrali na zborovanju ‚Živeti po Božje‘, se iz vsega srca strinjamo, da je življenje po Božjih merilih najboljše življenje. Zavedamo pa se, da se večina današnjega človeštva s tem ne strinja. Človeška družba preizkuša številne zamisli, filozofije in verske ideje o tem, kakšno življenje je najboljše. Poštena preiskava človeške zgodovine in stanja današnjega sveta potrjuje resničnost Božje izjave, zapisane v Jeremiju 10:23. Tam beremo: ‚Ni [. . .] v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.‘

¹⁴ Z vsakim dnem vidimo več dokazov, ki potrjujejo resničnost teh besed. Človeška družba se večidel ne zmeni za življenje po Božjih merilih. Ljudje se ženejo za tem, kar se jim zdi prav v njihovih očeh, posledice pa so tragične – razpad družinskega življenja, zaradi česar so otroci brez vodstva; splošno razširjeno pridobitništvo, ki ne prinaša nič drugega kot praznino in frustracijo; nesmiseln kriminal in nasilje, ki zahtevata neštete žrtve; etnični spori in vojne, v katerih ugasne ogromno življenj ter razuzdana nemorala, ki razpihuje epidemijo spolno prenosljivih bolezni. To so le nekateri od množice kompleksnih problemov, ki ljudi ovirajo pri doseganju sreče, miru in varnosti.

15., 16. Kakšna odločenost glede življenja po Božjih merilih je izražena v resoluciji?

¹⁵ Glede na to, da je človeštvo v tako žalostnem stanju in je ,vojna velikega dne Vsemogočnega Boga‘, imenovana harmagedon (Razodetje 16:14, 16, NW), že zelo blizu, smo Jehovove priče sklenili naslednje:

¹⁶ Prvič: Nase gledamo kot na lastnino Boga Jehova, saj se mu je vsak od nas brezpogojno posvetil. Še naprej bomo neomajno verovali v odkupno pripravo, ki jo je Jehova priskrbel po svojem Sinu, Jezusu Kristusu. Odločeni smo, da bomo še naprej živeli po Božje, da bomo služili Bogu kot njegovi Priče ter se podrejali njegovi suverenosti, ki je izražena z vladanjem Jezusa Kristusa.

17., 18. Katero stališče glede moralnih meril in krščanske bratovščine bodo Jehovove priče še naprej ohranili?

¹⁷ Drugič: Še naprej se bomo ravnali po visokih moralnih in duhovnih biblijskih merilih. Odločeni smo, da ne bomo živeli tako, kot živijo narodi, namreč v ničevosti svojega uma. (Efežanom 4:17–19, SSP) Sklenili smo, da bomo ostali čisti pred Jehovom ter neomadeževani od tega sveta. (Jakob 1:⁠27)

¹⁸ Tretjič: Kot svetovna krščanska bratovščina bomo še naprej trdno stali na mestu, ki nam ga nalaga Sveto pismo. Med narodi bomo ostali krščansko nevtralni; ne bomo dovolili, da bi se ujeli v rasno, narodno ali etnično sovraštvo oziroma razkolništvo.

19., 20. a) Kaj bodo delali krščanski starši? b) Kako se bodo vsi pravi kristjani še naprej poenačevali s Kristusovimi učenci?

¹⁹ Četrtič: Starši bomo vcepili otrokom, da naj živijo po Božje. Zgledni bomo v krščanskem življenju, kar pomeni, da bomo redno brali Biblijo, imeli družinski pouk ter z nerazdeljenim srcem sodelovali v krščanski občini in terenski strežbi.

²⁰ Petič: Vsi si bomo prizadevali razvijati pobožne vrline, ki jih vidimo pri našem Stvarniku, trudili pa se bomo tudi posnemati njegovo osebnost in njegove poti, kot je to delal Jezus. (Efežanom 5:⁠1) Sklenili smo, da bomo dovolili, da nas v vsem vodi ljubezen, s čimer se bomo poistili s Kristusovimi učenci. (Janez 13:⁠35)

21.–23. Kaj bodo Jehovove priče še naprej delali in o čem so prepričani?

²¹ Šestič: Neprestano bomo oznanjevali dobro novico o Božjem kraljestvu in pridobivali ljudi v učence. Poučevali jih bomo, da bi mogli živeti po Božje, ter jih spodbujali, naj se okoristijo nadaljnjega pouka na občinskih shodih. (Matevž 24:14; 28:19, 20; Hebrejcem 10:24, 25)

²² Sedmič: Kot posamezniki in kot verska organizacija bomo Božjo voljo še naprej dajali na prvo mesto v svojem življenju. Pustili se bomo voditi Božji Besedi, Bibliji, zato ne bomo omahovali ne na levo ne na desno. Tako bomo dokazali, da je življenje po Božjih merilih veliko vzvišenejše od življenja, ki ga ponuja ta svet. Odločeni smo, da bomo živeli, kot hoče Bog – trdno in zvestovdano, sedaj in na vekomaj!

²³ Za resolucijo smo se odločili zato, ker povsem zaupamo Jehovovi ljubeči obljubi, da tisti, ki spolnjuje Božjo voljo, ostane vekomaj. Za resolucijo smo se odločili zato, ker smo prepričani, da je življenje po svetopisemskih načelih, nasvetih in opominih že danes najboljše možno življenje, je pa tudi dober temelj za prihodnost, tako da bi se lahko poprijeli resničnega življenja. (1. Timoteju 6:19; 2. Timoteju 4:7b, 8) Predvsem pa smo se za resolucijo odločili zato, ker ljubimo Boga Jehova iz vsega svojega srca, duše, uma in moči!

24., 25. Kakšen je bil odziv na predlagano resolucijo in kaj so odločeni vsi, ki živijo po Jehovovih načelih?

²⁴ Vsi, kolikor nas je danes navzočih na tem območnem zborovanju, ki se strinjate s sprejetjem te resolucije, prosim recite DA!«

²⁵ Iz na stotine aren in stadionov po svetu je odmevalo, ko so vsi navzoči odgovorili z gromkim »DA!«. Jehovove priče so trdno prepričani, da bodo še naprej živeli tako, kot hoče Jehova. Popolnoma zaupajo v Jehova in verujejo, da bo izpolnil svoje obljube. Ostali mu bodo zvestovdani, pa naj pride kar koli. Odločeni so izpolnjevati njegovo voljo.

‚Bog je z nami‘

26. Kakšno srečo doživljajo vsi, ki živijo tako, kot hoče Jehova?

²⁶ Jehovove priče mislijo na psalmistov opomin: »Čakaj GOSPODA in drži se poti njegove, tedaj te poviša, da podeduješ deželo.« (Psalm 37:34) Prav tako ne pozabljajo Pavlovih spodbudnih besed: »Če je Bog z nami, kdo je proti nam? On, ki lastnemu Sinu ni prizanesel, temuč ga je dal za nas vse, kako ne bo tudi ž njim nam vsega podaril?« (Rimljanom 8:31, 32) Če bomo še naprej živeli tako, kakor hoče Jehova, nam bo dal »vsega obilo za uživanje«. (1. Timoteju 6:17) Je še kje kaj boljšega od tega, da skupaj z našimi dragimi brati in sestrami živimo tako, kakor hoče Jehova. Bodimo odločeni, da z Jehovom na naši strani, še naprej živimo tako in vztrajamo do konca, popolnoma prepričani, da bomo lahko videli, kako bo ob času, ki ga je za to določil, spolnil prav vse svoje obljube. (Titu 1:⁠2)

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

◻ Kaj se od kristjana zahteva, če hoče živeti tako, kot hoče Jehova?

◻ Zakaj moramo razvijati zvestovdanost do Jehova in zaupanje vanj?

◻ Kaj nam lahko pomaga živeti tako, kot hoče Jehova?

◻ Naštejte nekaj viškov resolucije, sprejete na zborovanju »Živeti po Božje«.

[Slika na strani 18]

Na območnih in mednarodnih zborovanjih »Živeti po Božje« je bila sprejeta pomembna resolucija