Bodite budni in prizadevni!

»Čujte torej, ker ne veste ne dneva, ne ure.« (MATEVŽ 25:⁠13)

1. Česa se je apostol Janez veselil?

V ZADNJEM dvogovoru v Bibliji je Jezus obljubil: »Pridem hitro.« Njegov apostol Janez pa je odgovoril: »Amen, pridi, Gospod Jezus!« Janez je bil trdno prepričan, da bo Jezus prišel. Bil je med apostoli, ki so Jezusa vprašali: »Kdaj bo to, in kaj bo znamenje tvoje navzočnosti [grško parousía] in sklenitve stvarnosti?« Da, Janez se je z zaupanjem veselil Jezusove prihodnje navzočnosti. (Razodetje 22:20; Matevž 24:⁠3, NW)

2. Kakšno je v cerkvah stanje glede Jezusove navzočnosti?

² Takšno zaupanje je danes redko. Mnoge cerkve imajo uradni nauk glede Jezusovega ,prihoda‘, le redki člani pa ta prihod res pričakujejo. In temu primerno tudi živijo. V knjigi The Parousia in the New Testament piše: »Upanje na paruzijo ima zelo malo pozitivnega vpliva na življenje, misli in delo cerkve. [. . .] Velika nujnost, s katero bi se cerkev morala lotiti kesanja in misijonarskega razglašanja evangelija, je oslabela, če ne že povsem izginila.« Vendar pa to ne velja za vsakogar!

3. a) Kaj menijo o parousíi pravi kristjani? b) O čem bomo razpravljali sedaj?

³ Jezusovi pravi učenci že komaj čakajo konec današnje hudobne stvarnosti. In med tem zvestovdanim čakanjem moramo ohraniti pravilno stališče do vsega, kar spada k Jezusovi navzočnosti, in skladno s tem tudi ravnati. Tako bomo lahko ,pretrpeli do konca in bili zveličani‘. (Matevž 24:13) Ko je Jezus prerokoval to, kar je zapisano v 24. in 25. poglavju Matevževega evangelija, je dal tudi moder nasvet, ki nam je lahko v večno korist, če ga bomo udejanjali. V 25. poglavju so zapisane prilike, ki jih verjetno že poznate, med drugim tudi prilika o desetih devicah (modrih in nespametnih) in prilika o talentih. (Matevž 25:1–30) Kako nam lahko ti prispodobi koristita?

Bodite budni, kakor je bilo budnih pet devic!

4. Kaj je bistvo prilike o devicah?

⁴ Morda želite ponovno prebrati priliko o devicah iz Matevževega evangelija 25:1–13. Kraj dogajanja je razkošna judovska poroka, med katero se ženin odpravi v hišo nevestinega očeta, da bi nevesto pospremil na svoj dom (oziroma dom svojega očeta). V takšnem sprevodu so lahko bili tudi glasbeniki in pevci, čas njihovega prihoda pa ni bil točno znan. V priliki je deset devic čakalo na ženinov prihod pozno v noč. Pet jih je bilo nespametnih in s sabo niso prinesle dovolj olja za svetilnice, zato so morale ponj k prodajalcem. Drugih pet pa je v posodah modro vzelo s sabo tudi rezervno olje, da bi lahko med čakanjem ponovno napolnile svetilnice. Samo teh pet jih je pričakalo ženina in bilo pripravljenih na njegov prihod. Zato so samo te smele priti na svatbo. Ko se je pet nespametnih devic vrnilo, so bila vrata že zaprta.

5. Kateri svetopisemski stavki razsvetljujejo pomen prilike o devicah?

⁵ Mnoge vidike te prilike je mogoče razumeti simbolično. Sveto pismo na primer govori o Jezusu kot o ženinu. (Janez 3:28–30) Jezus se je primerjal s kraljevim sinom, za katerega je bila pripravljena svatovščina. (Matevž 22:1–14) In Biblija primerja Kristusa z možem. (Efežanom 5:23) Zanimivo pa je to, da v tej priliki nevesta ni omenjena, čeprav so maziljeni kristjani drugje opisani kot Kristusova ,nevesta‘. (Janez 3:29; Razodetje 19:7; 21:2, 9) Je pa v njej omenjenih deset devic, in maziljenci so drugje primerjani z devico, zaročeno s Kristusom. (2. Korinčanom 11:⁠2)a

6. Na kaj je Jezus opozoril v sklepu prilike o devicah?

⁶ Poleg takšnih podrobnosti in vseh preroških vidikov se nam v tej priliki zagotovo kažejo tudi odlična načela. Bodite denimo pozorni na Jezusove sklepne besede: »Čujte torej, ker ne veste ne dneva, ne ure.« Torej nam prilika sporoča, da mora biti vsak od nas buden, pozoren na prihajajoči konec te hudobne stvarnosti. Konec se brez dvoma približuje, čeprav ne moremo povedati točnega datuma. Glede tega bodite pozorni na stališče obeh skupin devic.

7. V kakšnem smislu se je pet devic iz prilike izkazalo za nespametne?

⁷ Jezus je rekel: »Pet pa jih je bilo nespametnih.« Ali so bile nespametne zato, ker niso verjele, da bo ženin prišel? So bile odsotne zaradi prizadevanja za užitki? Ali pa so bile zavedene? Nič od tega. Jezus je rekel, da so »šle ženinu naproti«. Vedele so, da prihaja, in hotele so biti zraven, celo sodelovati pri ,svatovščini‘. Toda ali so bile dovolj pripravljene? Nekaj časa so ga sicer čakale, do »opolnoči«, toda niso bile pripravljene na njegov prihod, kadar koli bi ta nastopil, najsibo prej ali kasneje od njihovih prvotnih pričakovanj.

8. Kako se je pet devic iz prilike izkazalo za preudarne?

⁸ Drugih pet devic, ki jih je Jezus imenoval preudarne, so prav tako šle ženinu naproti s prižganimi svetilnicami. Tudi one so morale čakati, vendar so bile »preudarne« (SSP). Grška beseda, prevedena s »preudaren«, lahko pomeni biti »sprevideven, pameten, praktično moder«. Te device so dokazale svojo preudarnost tako, da so s sabo prinesle posodo z rezervnim oljem, da bi si lahko po potrebi napolnile svetilnico. Pravzaprav so bile tako osredotočene na to, da bodo pripravljene na ženina, da svojega olja niso bile pripravljene deliti z drugimi devicami. Da takšna budnost ni bila napačna, dokazuje to, da so bile ob ženinovem prihodu prisotne in povsem pripravljene. »Tiste, ki so bile pripravljene, odidejo ž njim na svatovščino; in vrata se zapro.«

9., 10. Kaj je bistvo prilike o devicah in kaj naj bi se vprašali?

⁹ Jezus tu ni poučeval glede primernega vedenja na porokah niti ni svetoval glede tega, da bi morali stvari deliti z drugimi. Bistvo prilike je bilo naslednje: »Čujte torej, ker ne veste ne dneva, ne ure.« Vprašajte se: ,Ali sem zares buden, kar se tiče Jezusove navzočnosti?‘ Verjamemo sicer, da Jezus sedaj vlada v nebesih, toda kako osredotočeni smo na dejstvo, da bo ,Sin človekov kmalu prišel na nebeških oblakih z močjo in slavo veliko‘? (Matevž 24:30) »Opolnoči« je bil ženinov prihod zagotovo bliže, kot pa je bil takrat, ko so device šle ženinu prvič naproti. Podobno je prihod Sina človekovega, da uniči današnjo hudobno stvarnost, bliže, kot pa je bil takrat, ko smo se začeli veseliti njegovega prihoda. (Rimljanom 13:11–14) Ali smo še vedno budni oziroma ali smo sedaj, ko je ta čas vse bliže, še bolj budni?

¹⁰ Zapoved, naj ,čujemo‘, zahteva od nas nenehno budnost. Pet devic je dovolilo, da jim je olja zmanjkalo, zato so ga šle kupit. Podobno lahko tudi kristjana danes kaj odvrne, tako da ni povsem pripravljen na Jezusov bližnji prihod. To se je zgodilo nekaterim kristjanom v prvem stoletju in zgodi se lahko tudi nekaterim danes. Zato se vprašajmo: ,Ali se to dogaja meni?‘ (1. Tesaloničanom 5:6–8; Hebrejcem 2:1; 3:12; 12:3; Razodetje 16:⁠15)

Bodite prizadevni sedaj, ko se bliža konec

11. Katero priliko je Jezus povedal v nadaljevanju in kateri priliki je ta podobna?

¹¹ Jezus pa svojih sledilcev v naslednji priliki ni samo spodbudil k budnosti. Takoj za priliko o modrih in nespametnih devicah je povedal prispodobo o talentih. (Beri Matevž 25:14–30.) Ta v mnogih pogledih spominja na njegovo priliko o minah, ki jo je povedal, ker so mnogi »mislili, da se bo Božje kraljestvo pojavilo takoj«. (Lukež 19:11–27, SSP)

12. Kaj je jedro prilike o talentih?

¹² Jezus je v priliki o talentih govoril o človeku, ki je pred odhodom v tujino poklical k sebi tri hlapce. Enemu je izročil pet talentov, drugemu dva in zadnjemu samo enega – »vsakemu po njegovi zmožnosti«. Verjetno je bil to srebrni talent, standardna vrednost, ki je takrat znašala toliko, kolikor bi delavec zaslužil v 14 letih, torej res veliko denarja! Ko se je človek vrnil, so mu morali hlapci odgovarjati za svoja dejanja med tem, ko je bil »mnogo časa« zdoma. Prva dva hlapca sta podvojila zaupano jima vsoto denarja. Zato jima je rekel »dobro«, vsakemu obljubil večje odgovornosti in nato sklenil: »Pojdi v gospoda svojega veselje.« Hlapec z enim talentom pa je trdil, da je gospodar izredno zahteven človek, zato s talentom ni ustvaril nobenega dobička. Denar je skril in ga ni dal niti menjalcem, da bi dobil obresti. Gospodar ga je imenoval za ,hudobnega in lenega‘, ker je delal v nasprotju z njegovimi interesi. Zato mu je talent vzel in dal hlapca vreči ven, kjer »bode jok in škripanje z zobmi«.

13. Kako je Jezus dokazal, da je kakor gospodar iz prilike?

¹³ Tudi v tej priliki je mogoče podrobnosti razumeti simbolično. Jezus denimo, predstavljen s človekom, ki odpotuje v tujino, je zapustil svoje učence, šel v nebesa in čakal mnogo časa, da je prejel kraljevsko oblast.b (Psalm 110:1–4; Dejanja 2:34–36; Rimljanom 8:34; Hebrejcem 10:12, 13) Znova pa lahko iz prilike dobimo tudi širši nauk oziroma načelo, ki bi ga morali prav vsi udejanjati v svojem življenju. In katero je to načelo?

14. Katero bistveno potrebo poudarja prilika o talentih?

¹⁴ Iz Jezusove prilike je jasno razvidno, da bi se morali naprezati v krščanskih dejavnostih, in sicer ne glede na to, ali upamo na nesmrtno življenje v nebesih ali pa na večno življenje na rajski zemlji. Pravzaprav bi lahko sporočilo te prilike povzeli z eno samo besedo: prizadevnost. Apostoli so bili v tem zgled vse od binkošti leta 33 n. š. Takole beremo: »[Peter] z mnogimi drugimi besedami pričuje in jih opominja, rekoč: Rešite se tega popačenega rodu!« (Dejanja 2:40–42) In kako zelo se mu je takšen trud obrestoval! Ko so se apostolom v krščanskem oznanjevanju pridružili še drugi, so bili tudi ti prizadevni, tako da se je dobra novica ,širila po vsem svetu‘. (Kološanom 1:3–6, 23; 1. Korinčanom 3:5–9)

15. Na kakšen poseben način bi morali udejanjati glavno sporočilo prilike o talentih?

¹⁵ V mislih imejte sobesedilo te prilike, namreč prerokbo o Jezusovi navzočnosti. Imamo obilo dokazov za to, da je Jezusova parousía sedaj tu in da bo kmalu dosegla vrhunec. Spomnite se tega, kako je Jezus povezal »konec« in delo, ki ga kristjani morajo opraviti: »Ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.« (Matevž 24:14) Kateremu hlapcu smo glede na to podobni? Vprašajte se: ,Ali imam razlog za sklepanje, da sem kakor hlapec, ki je skril zaupani mu talent, morda medtem, ko je skrbel za lastne interese? Ali pa je očitno, da sem kakor hlapca, ki sta bila dobra in zvesta? Ali sem povsem predan temu, da ob vsaki priložnosti večam gospodarjevo premoženje?‘

Budni in prizadevni med njegovo navzočnostjo

16. Kaj vam sporočata priliki, o katerih smo razpravljali?

¹⁶ Da, ti priliki nam poleg prenesenega in preroškega pomena dajeta tudi jasno spodbudo, ki prihaja iz ust samega Jezusa. Njegovo sporočilo se glasi: Bodite budni, prizadevajte si, še zlasti, ko boste videli znamenje Kristusove parousíe. To pa je sedaj. Ali smo torej res budni in ali si res prizadevamo?

17., 18. Kaj je glede Jezusove navzočnosti svetoval učenec Jakob?

¹⁷ Jezusovega polbrata Jakoba ni bilo na Oljski gori, da bi slišal Jezusovo prerokbo, vendar je zanjo zvedel kasneje in očitno dojel njen pomen. Takole je napisal: »Zato, bratje, potrpite do Gospodovega prihoda [navzočnosti, NW]! Glejte, poljedelec pričakuje dragocen sad zemlje in potrpežljivo čaka, dokler ne prejme zgodnjega in poznega dežja. Potrpite tudi vi; utrdite svoja srca, kajti Gospodov prihod [Gospodova navzočnost, NW] je blizu.« (Jakob 5:7, 8, SSP, poudarili mi.)

¹⁸ Jakob je zagotovil, da bo Bog neugodno sodil tiste, ki zlorabljajo svoje bogastvo, potem pa spodbudil kristjane, naj potrpežljivo čakajo na Jehova, da bo ukrepal. Nepotrpežljiv kristjan bi namreč lahko postal maščevalen, kakor da mora on popraviti storjene krivice. Vendar pa to ni prav, saj bo čas sodbe gotovo prišel. To dobro ponazarja zgled poljedelca, kot je pojasnil Jakob.

19. Kakšno potrpežljivost je lahko kazal izraelski poljedelec?

¹⁹ Ko je izraelski poljedelec posejal seme, je moral čakati; najprej na to, da je zrastlo steblo, potem da je rastlina dozorela in nazadnje še na žetev. (Lukež 8:5–8; Janez 4:35) Vse te mesece je lahko bil, morda celo upravičeno, nekoliko zaskrbljen. Ali bo zgodnji dež prišel in ali ga bo dovolj? Kaj pa pozni dež? Ali bo mrčes oziroma nevihta uničila rastline? (Primerjaj Joel 1:4; 2:23–25.) Kljub temu je izraelski poljedelec na splošno lahko zaupal Jehovu in naravnim kroženjem, ki jih je On spravil v tek. (5. Mojzesova 11:14; Jeremija 5:24) Poljedelčevi potrpežljivosti bi lahko rekli tudi zaupljivo pričakovanje. Trdno je verjel, da se bo to, kar čaka, tudi zgodilo. Res se bo zgodilo!

20. Kako smo lahko skladno z Jakobovim nasvetom potrpežljivi?

²⁰ Poljedelec je lahko iz izkušenj ugotovil, kdaj naj bi bila žetev, toda kristjani v prvem stoletju začetka Jezusove navzočnosti niso mogli izračunati. Vseeno pa bo ta zagotovo prišla. Jakob je napisal: »Gospodova navzočnost [grško parousía] je blizu.« Ko je Jakob napisal te besede, obsežno oziroma vsesvetovno znamenje Kristusove navzočnosti še ni bilo vidno. Danes pa je vidno! Kakšno naj bi torej bilo naše stališče v tem obdobju? Znamenje je dejansko vidno. Vidimo ga. Z gotovostjo lahko rečemo: ,Vidim, da se znamenje izpolnjuje.‘ Z zaupanjem lahko rečemo: ,Gospodova navzočnost je tu in njen vrhunec je blizu.‘

21. Kaj smo trdno odločeni delati?

²¹ Glede na vse to imamo še posebej močan razlog, da si vzamemo k srcu osnovne nauke obeh Jezusovih prispodob, o katerih smo razpravljali in jih udejanjamo. Jezus je rekel: »Čujte torej, ker ne veste ne dneva, ne ure.« (Matevž 25:13) Sedaj je nedvomno pravi čas, da smo goreči v krščanski službi. Vsak dan kažimo s svojim življenjem, da razumemo bistvo Jezusovih besed. Bodimo budni! Bodimo prizadevni!

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

◻ Kaj ključnega vam sporoča prilika o modrih in nespametnih devicah?

◻ Kaj bistvenega vam Jezus svetuje s priliko o talentih?

◻ V kakšnem smislu je vaša potrpežljivost glede parousíe podobna potrpežljivosti izraelskega poljedelca?

◻ Zakaj je današnji čas še zlasti razburljiv in izzivalen?

[Slika na strani 23]

Kaj ste se naučili iz prilike o devicah in prilike o talentih?