Ali ste hvaležni?
Ob nekem misijonarskem domu v Zahodni Afriki je nekoč živel pes čuvaj po imenu Teddy. Ko mu je kdo vrgel kos mesa, ga je nemudoma pogoltnil, ne da bi ga povohal ali prežvečil. V tropskem soncu je sopel in čakal, da proti njemu prileti naslednji grižljaj. Ko mesa ni bilo več, se je obrnil in šel svojo pot.
Teddy za dobljeno ni nikoli pokazal niti kančka hvaležnosti. Tega od njega tudi nihče ni pričakoval. Navsezadje je bil samo pes.
PONAVADI več hvaležnosti pričakujemo od soljudi kakor od živali. Pogosto smo razočarani. Mnogi hočejo v življenju prigrabiti, kolikor morejo, in še hlepijo po več. Tudi to ne preseneča. Biblija je napovedala, da bodo ljudje v zadnjih dneh nehvaležni. (2. Timoteju 3:1, 2)
Božji služabniki pa odražajo drugačnega duha. K srcu si jemljejo nasvet apostola Pavla, ki je sovernikom prigovarjal: »Hvaležni bodite.« (Kološanom 3:15)
Jehova je hvaležen
Popoln zgled v izkazovanju cenjenja je Bog Jehova. Razmislite o tem, kakšen je do svojih zvestih služabnikov. Pavel je pod navdihnjenjem hebrejskim kristjanom pisal: »Bog ni krivičen, da bi pozabil delo vaše in ljubezen, ki ste jo pokazali do imena njegovega s tem, da ste služili svetim in še služite.« (Hebrejcem 6:10)
Zgledov Jehovovega cenjenja do zvestih služabnikov je mnogo. Abrahama je blagoslovil s številnim potomstvom, da so postali »kakor zvezde na nebu in kakor pesek ob morskem obrežju«. (1. Mojzesova 22:17) Jobu iz cenjenja za njegovo zvestobo v preizkušnji ni le povrnil velikega bogastva, temveč mu ga je še »dvojno pomnožil«. (Job 42:10) Jehovovo ravnanje z ljudmi že stoletja potrjuje resničnost izjave: »Oči GOSPODOVE gledajo po vsej zemlji, da se izkaže močnega pri teh, katerih srce je nerazdeljeno proti njemu.« (2. letopisov 16:9)
Božje cenjenje in nagrajevanje tistih, ki se trudijo spolnjevati njegovo voljo, sta temeljni značilnosti Njegove osebnosti. To uvideti je bistveno za kristjanovo vero. Pavel je zapisal: »Brez vere pa je nemogoče biti Bogu po volji; kajti kdor se bliža Bogu, mora verovati, [. . .] da bo plačevalec tistim, ki ga iščejo.« (Hebrejcem 11:6)
Če bi bil Jehova namesto tega strog in kritičen, bi bili mi vsi obsojeni. Psalmist je to že dolgo tega takole poudaril: »Ako boš gledal na krivice, Jehova, Gospod, kdo more obstati?« (Psalm 130:3) Jehova ni tak, ki stvari ne bi cenil, niti ni kritičen. Ljubi so mu vsi, ki mu služijo. Je hvaležen.
Jezus – oseba z velikim cenjenjem
Jezus Kristus je popolnoma odseval vrline svojega nebeškega očeta, in tako je bil hvaležen za reči, ki so jih drugi naredili v veri. Premislite o tem, kaj se je nekoč zgodilo v jeruzalemskem templju: »Pogleda pa [Jezus] gori in vidi bogatine, da mečejo darove svoje v zakladnico. Vidi pa tudi vdovo ubožno, da vrže tja dva vinarja, ter reče: Resnično vam pravim, da je ta uboga vdova vrgla več nego vsi: zakaj vsi ti so vrgli od obilosti svoje v dar Bogu, a ta je od uboštva svojega vrgla ves živež svoj, ki ga je imela.« (Lukež 21:1–4)
Vdovin prispevek je bil z gmotnega vidika majhen, še zlasti v primerjavi s prispevki bogatih. Večina tam navzočih bi jo komaj opazila. Toda Jezus jo je. Sprevidel je njene okoliščine. Videl jo je in jo cenil.
Pri drugem doživljaju je šlo za premožno žensko, Marijo. Ko je Jezus nekoč slonel pri obedu, mu je na noge in glavo izlila zelo drago dišavno olje. Nekateri so njeno dejanje kritizirali, govoreč, da bi se olje lahko prodalo in denar uporabilo za pomoč revnim. Kako se je odzval Jezus? Rekel je: »Pustite jo! kaj jo nadlegujete? Dobro delo je storila na meni. Resnično pa vam pravim: Kjerkoli po vsem svetu se bo oznanjal ta evangelij, povedalo se bo tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.« (Marko 14:3–6, 9; Janez 12:3)
Jezus ni kritično obžaloval, da se dragocenega olja ni uporabilo kako drugače. Velikodušni izraz Marijine ljubezni in vere je cenil. Doživljaj je v Bibliji zapisan v spomin na njeno dobro delo. Te in druge pripovedi kažejo, da je Jezus bil človek z velikim cenjenjem.
Če ste tudi vi Božji služabnik, ste lahko prepričani, da Bog Jehova in Jezus Kristus izredno cenita vaš trud pri pospeševanju čistega čaščenja. Zavest o tem nas privlači k njima in nas vzgibava k temu, da ju posnemamo tako, da smo hvaležni.
Satanov kritični duh
Razmislimo sedaj o zgledu nekoga, ki ni hvaležen – Satanu Hudiču. Njegovo necenjenje je prispevalo k temu, da je povedel v pogubni upor proti Bogu.
Satan je v sebi gojil kritičnega duha nezadovoljstva, nato pa ga je začel širiti še na druge. Premislite o dogodkih v edenskem vrtu. Jehova je ustvaril prvega moškega in žensko, ju postavil v rajski vrt in jima zapovedal: »Od vsega drevja s tega vrta prosto jej.« Nekaj pa jima je bilo prepovedano. Bog je dejal: »Od drevesa spoznanja dobrega in hudega, od tega ne jej: zakaj tisti dan, ko bodeš jedel od njega, gotovo zapadeš smrti!« (1. Mojzesova 2:16, 17)
Satan pa je kmalu izzval Jehovovo verodostojnost. V Evi je hotel vzbuditi nehvaležnost do Jehova, kar bi jo postopoma navedlo k temu, da bi se uprla kakor on. »Ali vama je res rekel Bog, da ne jejta od vsakega drevesa s tega vrta?« je poizvedoval Satan. (1. Mojzesova 3:1) Nedvoumno je namigoval na to, da Bog Evo prikrajšuje za nekaj dragocenega, kar bi ji odprlo oči in jo napravilo podobno Bogu. Eva je tedaj namesto tega, da bi bila hvaležna za mnoge blagoslove, s katerimi jo je obsipal Jehova, začela hlepeti po prepovedanem. (1. Mojzesova 3:5, 6)
Nesrečne posledice so znane. Čeprav ji je bilo dano ime Eva, »ker je ona mati vseh živečih«, je v drugem pomenu postala mati vseh umirajočih. Po Adamu vsi ljudje podedujemo greh, ki prinaša smrt. (1. Mojzesova 3:20; Rimljanom 5:12)
Posnemajte Boga in Kristusa
Razmislite o tem, kako različna sta si Satan in Jezus. Satan je opisan kot ,naših bratov tožnik, ki jih toži pred Bogom našim noč in dan‘. (Razodetje 12:10) Jezus pa »more tudi popolnoma rešiti tiste, ki se po njem bližajo Bogu, ker vedno živi, da se poteguje zanje«. (Hebrejcem 7:25)
Satan Božje služabnike obtožuje. Jezus jih ceni in se poteguje zanje. Kristjani bi si kakor Kristusovi posnemalci morali prizadevati videti drug pri drugem dobro ter se ceniti in spoštovati. Tako kažejo, da so hvaležni njemu, ki je v cenjenju najbolj zgleden, Bogu Jehovu. (1. Korinčanom 11:1)
[Slika na strani 17]
Jezus je izrazil cenjenje za Marijino dobro delo