Samoten, majhen otok

OTOK Sv. Helene najpogosteje opisujejo s pridevnikoma »samoten« in »majhen«, ki sta res ustrezna, saj je otok dolg 17 in širok 10 kilometrov, od najbližjega kopnega, jugozahodne afriške obale, pa je oddaljen 1950 kilometrov. Sem so leta 1815 izgnali poraženega Napoleona Bonaparteja, kjer je preživel svoja zadnja leta.

Otok je z oceana videti kot velikanska trdnjava. V resnici je to ugasel ognjenik in njegova navpična skalnata obala se strmo dviga iz Atlantika 500 do 700 metrov visoko. Na sredi otoka kraljuje 818 metrov visoka gora Actaeon. Zaradi svežega južnoatlantskega pasatnega vetra in oceanskega toka ima otok večinoma blago in ugodno podnebje. Vendar se vremenske razmere in rastlinstvo na nizko ležečem obalnem pasu močno razlikujejo od tistih v hriboviti notranjosti.

Sv. Helena je od poznega 17. stoletja v lasti Velike Britanije. Njeno mešano, maloštevilno prebivalstvo kakih 5000 ljudi izvira iz Evrope, Azije in Afrike. Po vsem otoku govorijo angleško, vendar z značilnim naglasom. Tu ni letališča; edina vez z zunanjim svetom je ladja, ki redno pluje proti Južnoafriški republiki in Angliji. Televizija pa je pravzaprav postala na razpolago šele sredi 90-ih let tega stoletja, kar je omogočilo satelitsko omrežje.

Deželo je dobra novica o Božjem kraljestvu prvič dosegla v zgodnjih 30-ih letih tega stoletja. (Matevž 24:14) V naslednjih letih je ta zaklad, ob čemer gmotno bogastvo kar izgubi vrednost, sprejelo veliko otočanov. (Matevž 6:19, 20) Tako se Sv. Helena danes odlikuje po razmerju med Pričami in prebivalstvom, ki je 1 proti 31, kar je najboljše na svetu!

[Zemljevid na strani 24]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Sv. Helena

JAMESTOWN

Levelwood

AFRIKA

ATLANTSKI OCEAN

Sv. Helena