Ali imate vero, kakršno je imel Abraham?

»Kadar pride Sin človekov, najde li pač to vero na zemlji?« (LUKEŽ 18:⁠8)

1. Zakaj je danes tako težko ohraniti vero močno?

DANES ni prav nič enostavno ohraniti vere močne. Svet zelo pritiska na kristjane, da bi njihovo pozornost odvrnil od duhovnih stvari. (Lukež 21:34; 1. Janezov 2:15, 16) Mnogi si morajo močno prizadevati, da bi preživeli vpričo vojn, nesreč, bolezni ali lakote. (Lukež 21:10, 11) Številne države prežema posvetna miselnost in na vse, ki živijo po njihovi veri, se gleda kot na nerazumne, celo fanatične ljudi. Poleg tega mnoge kristjane zaradi njihove vere preganjajo. (Matevž 24:9) Vprašanje, ki ga je Jezus postavil pred skoraj 2000 leti, je zato nadvse primerno: »Kadar pride Sin človekov, najde li pač to vero na zemlji?« (Lukež 18:⁠8)

2. a) Zakaj je močna vera za kristjana tako življenjsko pomembna? b) O katerem zgledu vere bi bilo dobro razmisliti?

² Dejstvo je, da je močna vera bistvena, če želimo že sedaj živeti uspešno, v prihodnosti pa dobiti obljubljeno večno življenje. Apostol Pavel je v svojem pismu citiral naslednje Jehovove besede Habakuku: » ,Pravičnik moj pa bo živel iz vere‘, in: ,Ako se umakne, duši moji ne bode po volji‘. [. . .] Brez vere pa je nemogoče biti Bogu po volji.« (Hebrejcem 10:38–11:6; Habakuk 2:4) Pavel je rekel Timoteju: »Bij dobri boj vere, poprimi se večnega življenja, ki si bil zanje poklican.« (1. Timoteju 6:12) Kako je torej mogoče imeti nezlomljivo vero? Najboljše, da nam na to vprašanje odgovori mož, ki je živel pred kakimi 4000 leti in čigar vero še danes močno spoštujejo verniki treh glavnih religij, namreč islama, judovstva in krščanstva. Ta mož je Abraham. Zakaj je bila njegova vera tako izredna? Ali ga lahko mi danes posnemamo?

Poslušnost Božjim navodilom

3., 4. Zakaj se je Terah s svojo družino preselil iz Ura v Haran?

³ Abraham (sprva imenovan Abram) je v Bibliji prvič omenjen že zelo kmalu. V Prvi Mojzesovi knjigi 11:26 beremo: »Terah [. . .] je rodil Abrama, Nahorja in Harana.« Terah je s svojo družino živel v gospodarsko zelo uspešnem Kaldejskem Uru na jugu Mezopotamije. Vendar pa tam ni ostal. »Vzame pa Terah Abrama, sina svojega, in Lota, sina Haranovega, vnuka svojega, in Sarajo [Saro], snaho svojo, ženo Abrama, sina svojega, in odidejo skupaj iz Ura v Kaldejcih popotovat v deželo Kanaansko, ter pridejo do Harana in se nastanijo tam.« (1. Mojzesova 11:31) Tudi Abrahamov brat Nahor se je z družino preselil v Haran. (1. Mojzesova 24:10, 15; 28:1, 2; 29:4) Toda zakaj se je Terah preselil iz cvetočega Ura v daljni Haran?

⁴ Kakih 2000 let za Abrahamom je živel zvesti mož Štefan. Pred judovskim sinedrijem je pojasnil to nenavadno selitev Terahove družine. Rekel je: »Bog slave se je prikazal očetu našemu Abrahamu, ko je bil v Mezopotamiji, preden se je nastanil v Haranu, in mu je rekel: Odidi iz zemlje svoje in od rodovine svoje, in pojdi v zemljo, ki ti jo pokažem. Tedaj je odšel iz zemlje Kaldejske in se je nastanil v Haranu.« (Dejanja 7:2–4) Terah se je podredil Jehovovemu namenu z Abrahamom, in se s svojo družino preselil v Haran.

5. Kam se je odpravil Abraham, potem ko mu je umrl oče? Zakaj?

⁵ Terahova družina se je naselila v novem mestu. Ko je Abraham leta kasneje govoril o ,moji deželi‘, je imel v mislih Haran, in ne Ura. (1. Mojzesova 24:4) Kljub temu pa naj ne bi za vedno ostal v tem mestu. Štefan je rekel: »Ko je bil oče njegov [Abrahamov] umrl, ga je Bog [navedel, da se je, NW] preselil v to zemljo, v kateri vi sedaj prebivate.« (Dejanja 7:4) Abraham je poslušal Jehova in se skupaj z Lotom odpravil v Kanaan, na drugo stran reke Evfrata.

6. Kaj je Jehova obljubil Abrahamu?

⁶ Zakaj je Jehova navedel Abrahama, da se je preselil v Kanaan? Zaradi svojih namenov s tem zvestim možem. Abrahamu je namreč že prej rekel: »Pojdi iz dežele svoje in od sorodovine svoje in iz očeta svojega hiše v deželo, ki ti jo pokažem; in storil te bom v narod velik in te blagoslovil, in poveličam ime tvoje, in v blagoslov bodi! In blagoslovil bom nje, ki blagoslavljajo tebe, in kdor te proklinja, njega bom proklel, in blagoslovljene bodo v tebi vse rodovine zemlje.« (1. Mojzesova 12:1–3) Abraham naj bi torej postal oče velikega naroda, ki bi ga Jehova varoval in ki bi naseljeval Kanaan. Zares čudovita obljuba! Toda Abraham je moral korenito spremeniti svoje življenje, če je hotel prejeti to deželo.

7. Katere spremembe je moral biti Abraham pripravljen narediti, da bi prejel Jehovovo obljubo?

⁷ Ko se je Abraham izselil iz Ura, je zapustil cvetoče mesto in verjetno tudi razširjeno družino svojega očeta – v takratnih patriarhalnih časih pomembna vira varnosti. Ko je kasneje odšel iz Harana, je zapustil očetovo družino in družino svojega brata Nahorja ter se preselil v neznano deželo. In v Kanaanu ni iskal zavetja za kakim mestnim obzidjem. Zakaj ne? Jehova mu je kmalu po tem, ko je vstopil v to deželo, rekel: »Obhodi deželo to po dolgosti njeni in po širokosti, zakaj dati ti jo hočem.« (1. Mojzesova 13:17) Petinsedemdesetletni Abraham in petinšestdesetletna Sara sta ubogala. »Po veri se je preselil v deželo obljube kakor v tujino in stanoval v šatorih.« (Hebrejcem 11:9; 1. Mojzesova 12:⁠4)

Vera, kakršno je imel Abraham, danes

8. Kaj bi morali razvijati, če imamo v mislih zglede Abrahama in drugih prič iz starodavnosti?

⁸ Abraham je skupaj s svojo družino omenjen med velikim ,oblakom [predkrščanskih] prič‘ iz 11. poglavja Lista Hebrejcem. In z vero teh zgodnjih Božjih služabnikov v mislih Pavel kristjane spodbuja, naj ,vržejo raz sebe vsako breme in greh [pomanjkanje vere], ki nas lahko oklene‘. (Hebrejcem 12:1) Da, pomanjkanje vere nas lahko zlahka ,oklene‘. Toda kakor so v Pavlovih dneh, tako tudi danes živijo pravi kristjani, ki razvijajo močno vero, podobno veri Abrahama in drugih posameznikov iz starodavnosti. Pavel je o sebi in sokristjanih rekel: »Mi [. . .] nismo izmed onih, ki se umikajo in se pogube, temuč ki verujejo in ohranijo dušo.« (Hebrejcem 10:⁠39)

9., 10. Kaj dokazuje, da imajo danes mnogi vero, kakršno je imel Abraham?

⁹ Res je, svet se je v primerjavi z Abrahamovimi časi zelo spremenil. Kljub temu pa še vedno služimo istemu ,Abrahamovemu Bogu‘, in ta se ne spreminja. (Dejanja 3:13; Malahija 3:6) Jehova je vreden, da ga častimo, prav kakor je bil vreden čaščenja v dneh Abrahama. (Razodetje 4:11) Mnogi se povsem posvetijo Jehovu in kakor Abraham v življenju spremenijo vse, kar je treba, da bi delali Božjo voljo. Lani jih je 316.092 javno potrdilo svojo posvetitev, tako da so se dali krstiti v vodi »v ime Očeta in Sina in svetega Duha«. (Matevž 28:⁠19)

¹⁰ Večini teh novih kristjanov ni bilo treba odpotovati v kako daljno tujo deželo, da bi spolnili svojo posvetitev. Toda v duhovnem pogledu so morali mnogi prepotovati precejšnjo razdaljo. Elsie z Mavricija je bila denimo nekoč čarovnica. Vsi so se je bali. Posebni pionir je poskrbel za biblijski pouk z njeno hčerjo, s čimer je Elsie dobila priložnost, da se ,izpreobrne od teme k luči‘. (Dejanja 26:18) Ker se je hči zanimala, je tudi Elsie privolila v pouk s knjigo Moja knjiga biblijskih zgodb. Preučevali so trikrat na teden, saj je nenehno potrebovala spodbudo. Okultizem, s katerim se je ukvarjala, je ni osrečeval, imela pa je tudi mnogo osebnih problemov. Toda nazadnje ji je vendarle uspelo prepotovati dolgo pot od demonizma do pravega čaščenja. Ko so ljudje prihajali k njej, naj jim pomaga, jim je pojasnila, da jih lahko pred zlom zaščiti samo Jehova. Elsie je sedaj krščena Priča, resnico pa so sprejeli tudi nekateri člani njene družine in znanci, skupaj kar štirinajst.

11. Kaj vse so pripravljeni spremeniti tisti, ki se posvetijo Jehovu?

¹¹ Večini teh, ki so se lani posvetili službi Bogu, ni bilo treba narediti tako korenitih sprememb. Toda prav vsi so bili prej duhovno mrtvi, potem pa so duhovno oživeli. (Efežanom 2:1) Čeprav so fizično še vedno v tem svetu, niso več njegov del. (Janez 17:15, 16) Podobno kot maziljenci, katerih »domovna država je v nebesih«, so tudi oni kakor ,tujci in popotniki‘. (Filipljanom 3:20; 1. Petrov 2:11) Svoje življenje so uskladili z Božjimi merili, k čemur jih je spodbudila predvsem ljubezen do Boga in bližnjih. (Matevž 22:37–39) Ne prizadevajo si za sebičnimi, pridobitniškimi cilji, niti ne čutijo potrebe po osebni zadovoljitvi v tem svetu. Svoj pogled raje usmerjajo na obljubljena ,nova nebesa in novo zemljo, v katerih prebiva pravičnost‘. (2. Petrov 3:13; 2. Korinčanom 4:⁠18)

12. Kako dejavnost v preteklem letu dokazuje, da je Jezus med svojo navzočnostjo našel »vero na zemlji«?

¹² Ko se je Abraham skupaj z družino preselil v Kanaan, je bil tam povsem sam, podpiral in varoval ga je samo Jehova. Toda danes teh 316.092 novokrščenih kristjanov še zdaleč ni samih. Jehova jih podpira in varuje s svojim duhom, tako kot je Abrahama. (Pregovori 18:10) Podpira jih tudi po živahnem, mednarodnem ,narodu‘, ki je danes številčnejši od nekaterih svetnih narodov. (Izaija 66:8) Lani je ta narod štel doslej največ ljudi, kar 5,888.650, in vsi ti so dokazali, da je njihova vera živa, ko so svojim bližnjim govorili o Božjih obljubah. (Marko 13:10) Iskanju zainteresiranih ljudi so namenili neverjetnih 1.186,666.708 ur. Tako so vodili 4,302.852 biblijskih poukov s tistimi, ki si želijo razvijati vero. Še en dokaz njihove gorečnosti pa je dejstvo, da je 698.781 pripadnikov tega ,naroda‘ sodelovalo v pionirski službi, najsibo polnočasno ali pa en oziroma več mesecev. (Podrobnosti o lanskoletni dejavnosti Jehovovih prič boste našli na straneh od 12 do 15.) Ta izredni dosežek je pritrdilen, živ odgovor na Jezusovo vprašanje: »Kadar pride Sin človekov, najde li pač to vero na zemlji?«

Zvesti kljub preskušnjam

13., 14. Opišite nekatere težave, s katerimi so se Abraham in njegova družina srečali v Kanaanu.

¹³ Abrahamu in njegovi družini v Kanaanu ni bilo vedno lahko. Vsaj enkrat jih je huda lakota pregnala iz Kanaana v Egipt. Poleg tega sta si vladar Egipta in vladar Gerarja (blizu Gaze) skušala prisvojiti Abrahamovo ženo, Saro. (1. Mojzesova 12:10–20; 20:1–18) Abrahamovi in Lotovi čredniki so se večkrat sporekli, zaradi česar sta se Abrahamova in Lotova družina ločili. Abraham je Lotu nesebično dal prednost pri izbiri dežele, in Lot se je odločil za jordansko pokrajino, ki je bila po svoji rodovitnosti in lepoti podobna edenskemu vrtu. (1. Mojzesova 13:5–13)

¹⁴ Potem pa se je Lot znašel v vojni med kraljem daljnega Elama in njegovimi zavezniki ter kralji petih mest sidimske doline. Tuji kralji so porazili sidimske kralje in si nabrali velik plen; ujeli so tudi Lota in mu pobrali premoženje. Ko je Abraham slišal, kaj se je zgodilo, se je pogumno pognal za tujimi kralji ter uspel rešiti Lota in njegovo družino kakor tudi blago sidimskih kraljev. (1. Mojzesova 14:1–16) Toda to še ni bilo najhujše, kar je Lot doživel v Kanaanu. Iz neznanega razloga se je naselil v Sodomi, kljub temu da je to mesto slovelo po nemorali.b (2. Petrov 2:6–8) Ko sta ga angela posvarila, da bo mesto uničeno, je skupaj z ženo in hčerama pobegnil. Toda žena ni ubogala angelovih izrecnih navodil, zato je postala solnat steber. Lot je bil s hčerama prisiljen nekaj časa živeti v neki jami v Zoarju. (1. Mojzesova 19:1–30) Ti dogodki so morali Abrahama gotovo zelo vznemiriti, še zlasti zato, ker je Lot prišel v Kanaan kot del njegove družine.

15. Kakšnega negativnega razmišljanja se je Abraham kljub problemom očitno ogibal, ko je živel v šotorih v tuji deželi?

¹⁵ Se je Abraham kdaj spraševal, ali bi morala z Lotom ostati v zavetju Ura pri očetovi razširjeni družini oziroma v Haranu pri bratu Nahorju? Ali si je kdaj zaželel, da bi se naselil v zavetju kakega utrjenega mesta, namesto da živi v šotorih? Je kdaj pomislil, ali je ravnal modro, da se je žrtvoval, ko je bil popotnik v tuji deželi? Apostol Pavel je glede Abrahama in njegove družine dejal: »Ko bi bili imeli v mislih tisto domovino, iz katere so prišli, bi bili imeli priložnost, da se vrnejo.« (Hebrejcem 11:15, Ekumenska izdaja) Toda niso se vrnili. Tegobe jih niso prestrašile in ostali so tam, kjer je to hotel Jehova.

Zdržljivost danes

16., 17. a) S kakšnimi težavami se danes ubadajo mnogi kristjani? b) Kakšno pozitivno stališče imajo kristjani? Zakaj?

¹⁶ Podobna zdržljivost je danes vidna pri pravih kristjanih. Čeprav služijo Bogu z veliko radostjo, jim v teh zadnjih dneh ni prav nič prizanešeno. Kljub temu da živijo v duhovnem raju, doživljajo iste gospodarske pritiske kakor njihovi bližnji. (Izaija 11:6–9) Mnogi so postali nedolžne žrtve vojn, drugi pa so prisiljeni živeti v skrajni revščini, čeprav niso za to sami nič krivi. Poleg tega se ubadajo s problemi, ker so nepriljubljena manjšina. V mnogih deželah oznanjujejo dobro novico kljub zelo razširjeni otopelosti. V drugih jih zvito napadajo tisti, ki ,snujejo hudobnost pod pretvezo postave‘ in »obsojajo kri nedolžno«. (Psalm 94:20, 21) Celo v državah, v katerih jih ne napadajo in jih nekateri hvalijo zaradi njihovih visokih meril, se zavedajo, da so drugačni od sošolcev in sodelavcev, tako kakor Abraham, ki je živel v šotorih, medtem ko je večina ljudi okrog njega stanovala v mestih. Da, težko je živeti v svetu in hkrati ,ne biti‘ del njega. (Janez 17:⁠14)

¹⁷ Ali potem obžalujemo, da smo se predali Bogu? Ali si želimo, da bi ostali del sveta, da bi bili kakor vsi drugi? Ali nam je žal, da smo se toliko žrtvovali v službi Jehovu? Nikakor ne! Mi ne hrepenimo po tem, kar smo pustili zadaj, temveč se zavedamo, da se naših žrtev nikakor ne more primerjati z blagoslovi, ki jih uživamo že sedaj, in blagoslovi, ki jih bomo še uživali v prihodnosti. (Lukež 9:62; Filipljanom 3:8) Poleg tega, ali so ljudje v svetu srečni? V resnici mnogi iščejo odgovore, ki smo jih mi že našli. Trpijo, ker se ne ravnajo po smernicah, po katerih se ravnamo mi, namreč smernicah, ki jih je dal Bog zapisati v Biblijo. (Psalm 119:105) Poleg tega mnogi hrepenijo ravno po takšnem krščanskem tovarištvu in po takšni čudoviti družbi, kakršno imamo mi med našimi soverniki. (Psalm 133:1; Kološanom 3:⁠14)

18. Kakšen je izid, kadar so kristjani pogumni, kakor je bil Abraham?

¹⁸ Res je, včasih moramo biti pogumni kakor Abraham, ko se je pognal za Lotovimi zavojevalci. In kadar smo tako pogumni, Jehova blagoslovi končni izid. Na Severnem Irskem se je na primer zaradi verskega nasilja razbohotilo sovraštvo, in v takih okoliščinah mora biti človek res pogumen, da ostane nevtralen. Zvesti kristjani so upoštevali to, kar je Jehova rekel Jozuetu: ,Bodi močan in srčen. Ne straši se in ne boj se, kajti GOSPOD, tvoj Bog, je s teboj, kamorkoli greš.‘ (Jozue 1:9; Psalm 27:14) Zaradi svoje neustrašnosti so si z leti pridobili spoštovanje, in danes lahko svobodno oznanjujejo povsod v tej deželi.

19. Kje so kristjani radi in kaj z zaupanjem pričakujejo, kadar upoštevajo Jehovove smernice?

¹⁹ Če upoštevamo Jehovove smernice, se bo zadeva ne glede na razmere, v katerih se morda znajdemo, vedno razrešila Jehovu na slavo, nam pa v trajno korist. O tem nam ni treba nikoli dvomiti. Kljub izzivom in žrtvam si ničesar ne želimo bolj kot ravno biti v Jehovovi službi, kjer lahko uživamo v družbi naših krščanskih bratov in sester ter se z zaupanjem veselimo večne prihodnosti, ki jo je obljubil Bog.

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

◻ Zakaj je močna vera življenjsko pomembna?

◻ Kako je Abraham dokazal, da ima močno vero?

◻ Kako je posameznikova posvetitev povezana s spremembami v njegovem življenju?

◻ Zakaj smo veseli, da služimo Bogu, pa čeprav se moramo morda ubadati s težavami?

[Slike na strani 7]

Abraham je bil pripravljen narediti velike spremembe v življenju, da bi prejel obljubo

[Slike na strani 9]

Dokazi kažejo, da je Jezus med svojo navzočnostjo našel »vero na zemlji«