Ali je božič ostal brez Kristusa?
»Nikoli se nisem mogel sprijazniti z veselostmi ob božičnih praznikih. Nikakor jih ne morem uskladiti z Jezusovim življenjem in poučevanjem.« (Mohandas K. Gandi)
MNOGI se z Gandijem nikakor ne bi strinjali. Morda bi rekli: ,Kaj pa lahko hindujski državnik v resnici ve o krščanskem prazniku?‘ Vendar je treba priznati, da se je božič razširil po vsem svetu in vpliva na vse vrste kultur. Vsak december je videti, kakor da je vse prežeto z njim.
Božič denimo praznuje okrog 145 milijonov Azijcev, kar je 40 milijonov več kakor pred desetimi leti. In če je Gandhi z ,veselostmi‘ mislil na posvetno stran sodobnega božiča, na vsem očitno mrzlično potrošništvo, bomo težko zanikali, da ta vidik praznika ni pogosto najbolj opazen. Revija Asiaweek opaža: »Božič v Aziji – od prazničnih lučk v Hongkongu, velikih božičnih dreves v hotelih v Pekingu pa do jaslic v središču Singapurja – je večidel posvetni (predvsem trgovinski) dogodek.«
Ali se je pri sodobnem praznovanju božiča izgubil pogled na Kristusa? Uradno se 25. december praznuje od četrtega stoletja n. š., ko ga je rimskokatoliška cerkev imenovala za dan verskega obhajanja Jezusovega rojstva. Po nedavni anketi v Združenih državah pa je le 33 odstotkov izprašanih menilo, da je Kristusovo rojstvo najpomembnejši vidik božiča.
Kaj menite vi? Ali se vam tu in tam zazdi, da se je ob vsem vztrajnem oglaševanju, mrzličnem kupovanju daril, okraševanju dreves, pripravljanju in udeleževanju zabav ter pošiljanju voščilnic, Jezusa kar nekako prezrlo?
Videti je, da bi po mišljenju mnogih Kristusa lahko vrnili v božič s prikazovanjem prizorov Jezusovega rojstva ali z jaslicami. Verjetno ste že videli takšne kipce, ki upodabljajo Jezusa kot dojenčka v jaslih, okrog njega pa so Marija, Jožef, nekaj pastirjev, »trije modri« ali »trije kralji«, kaka domača žival in nekoliko opazovalcev. Jaslice naj bi po mnenju večine ljudi spomnile na pravi pomen božiča. V U.S. Catholic piše, da »jaslice dajo popolnejšo sliko, kakor jo more dati ta ali oni evangelij, dasi tudi poudarjajo nezgodovinskost teh pripovedi«.
Kako pa bi prizori Kristusovega rojstva nakazovali, da so pripovedi v evangeljskih poročilih v Bibliji nezgodovinske? No, priznati moramo, da slikoviti kipci dajo Kristusovemu rojstvu nadih pripovedke oziroma pravljice. Ko je v 13. stoletju neki menih te prizore prvič razširil med ljudi, jih je izdelal dokaj skromne. Danes pa so, kakor veliko drugih s tem praznikom povezanih reči, postali velik posel. V Neaplju v Italiji cele vrste trgovin vse leto prodajajo figure za presepi oziroma prizore Kristusovega rojstva. Nekatere bolj priljubljene figure ne upodabljajo oseb iz evangelijskih poročil, ampak sodobne slavne ljudi, kot so princesa Diana, mati Tereza in modni oblikovalec Gianni Versace. Presepi so drugod narejeni iz čokolade, testenin in celo morskih školjk. Torej lahko razumete, zakaj je v takšnih uprizoritvah težko videti zgodovino.
Kako potemtakem taki prizori Kristusovega rojstva dajo »popolnejšo sliko, kakor jo more dati ta ali oni evangelij«? Mar evangeliji v resnici niso zgodovinski? Še zakrknjeni skeptiki morajo priznati, da je bil Jezus resnična, zgodovinska oseba. Nekoč je torej moral biti resničen dojenček, rojen v nekem resničnem kraju. Da bi si pridobili popolnejšo sliko dogodkov okrog njegovega rojstva, bi moral obstajati kak boljši način od tega, da se človek le zagleda v prizor Kristusovega rojstva!
Pravzaprav tudi res obstaja. O Jezusovem rojstvu sta namreč dva zgodovinarja napisala vsak svoje neodvisno poročilo. Če imate včasih občutek, da je Kristus ob božiču večinoma prezrt, zakaj ne bi sami preiskali teh poročil? V njih ne boste našli pripovedk ali mitov, ampak izjemno zanimivo zgodbo – resnico o Kristusovem rojstvu.
[Navedba vira slike na strani 3]
Rob na straneh 3–6, 8 in 9: Fifty Years of Soviet Art