Darij – kralj s čutom za pravičnost
NEKOČ se je neki slavni kralj takole širokoustil o svojih gradbenih projektih: »Predmestje Babilona sem na vzhodni strani ogradil z močnim zidom. Okrog sem izkopal jarek [. . .] Z zemeljsko smolo in opeko sem zgradil mogočen zid, ki ga, kakor gore, ni mogoče premakniti.« Da, babilonski kralj Nebukadnezar se je lotil velikega gradbenega načrta in je trdo delal, da je ojačil prestolnico svojega imperija. Izkazalo pa se je, da Babilon le ni tako neosvojljiv, kakor si je predstavljal.
Petega oktobra 539 pr. n. š. je namreč Babilon zavzel perzijski vladar Cir II. v spremstvu medijske vojske ter ubil tamkajšnjega kaldejskega vladarja Belsazarja. Kdo bo zdaj postal najvišji vladar tega novo zavzetega mesta? Božji prerok Daniel, ki je med padcem mesta bil v njem, je zapisal: »Darij Medec je dobil kraljestvo, ko je bil blizu dvainšestdeset let star.« (Daniel 5:30, 31)
Kdo je bil Darij? Za kakšnega vladarja se je izkazal? Kako je ravnal s prerokom Danielom, ki je bil v izgnanstvu v Babilonu že več kot 70 let?
KRALJ Z NEPOPOLNO ZGODOVINO
Zgodovinski podatki o Dariju Medcu so skopi. Medijci so za sabo pustili komaj kakšno pisno poročilo. Poleg tega več sto tisoč klinopisnih plošč, ki so jih izkopali na Bližnjem vzhodu, kaže zgolj nepopolno zgodovino s številnimi vrzelmi. Od drugih staroveških svetnih zapisov se jih je ohranilo le malo in so od dogodkov, povezanih z Darijem, oddaljeni za najmanj kako stoletje.
Podatki pa vendarle kažejo, da si je perzijski vladar Cir II. ob zavzetju medijske prestolnice Ekbatane pridobil zvestovdanost Medijcev. Odtlej so se ti skupaj s Perzijci bojevali pod njegovim poveljstvom. Pisec knjige The Medes and Persians Robert Collins glede odnosov med njimi piše: »Medijci so bili v času miru enakopravni s Perzijci. Pogosto so jih postavljali na visoke položaje v državni vladi in na poveljniška mesta v perzijski vojski. Ko so tujci govorili o Medijcih in Perzijcih, med zavojevanimi in zavojevalci niso delali razlik.« Medija se je tako združila s Perzijo in oblikoval se je medo-perzijski imperij. (Daniel 5:28; 8:3, 4, 20)
Medijci so zagotovo imeli veliko vlogo pri strmoglavljenju Babilona. Sveto pismo predstavlja »Darija, sinu Ahasverjevega, iz zaroda Medcev« kot prvega kralja medo-perzijskega imperija, ki je vladal nad Babilonom. (Daniel 9:1) Kot kralj je imel tudi oblast izdajati odredbe »po postavi Medov in Peržanov, ki je neomajna«. (Daniel 6:8) S tem kar nam Biblija pove o Dariju, nam osvetli njegovo osebnost ter nam odkrije tehten razlog za pomanjkanje svetnih podatkov o njem.
DANIEL UŽIVA NAKLONJENOST
Kmalu za tem, ko je Darij v Babilonu prevzel oblast, je postavil »sto in dvajset namestnikov, ki naj bodo po vsej kraljevini,« pravi Biblija, »in čeznje tri vojvode, katerih eden je bil Daniel«. (Daniel 6:1, 2) Danielov visoki položaj se je drugim uradnikom močno upiral. Daniel si je verjetno nakopal zamero, ker je s svojo poštenostjo nedvomno marsikdaj preprečil kako sleparstvo. Druga dva višja uradnika pa sta bila najbrž zavistna, ker je bil kralj Danielu naklonjen in ga je nameraval postaviti za ministrskega predsednika.
Višja uradnika in namestniki so si v upanju, da bi tem okoliščinam naredili konec, izmislili pravno past. Stopili so h kralju in mu predložili v podpis odlok, s katerim bi bilo za 30 dni vsakomur prepovedano, da bi »kaj prosil kateregasibodi boga ali človeka« razen Darija. Predlagali so, naj bo vsak kršilec vržen v levnjak. Darij je bil napeljan k mišljenju, da bodo temu odloku naklonjeni vsi vladni uradniki na visokih položajih, in predlog je bil videti kakor izraz njihove zvestovdanosti kralju. (Daniel 6:1–3, 6–8)
Naredbo je podpisal in se kmalu srečal z neposrednimi posledicami. Prvi kršilec tega odloka je postal Daniel, ker je še naprej molil k Bogu Jehovu. (Primerjaj Dejanja 5:29.) Kralj si je iskreno prizadeval odkriti način, kako bi obšel nespremenljivo odredbo, toda zvestega Daniela so kljub vsemu vrgli v levnjak. Darij je izrazil zaupanje, da ima Danielov Bog moč obdržati preroka pri življenju. (Daniel 6:9–17)
Darij je po neprespani noči in postu pohitel k levnjaku. Kako srečen je bil, ko je Daniela našel živega in nedotaknjenega! V pravično povračilo je Danielove tožnike z njihovimi družinami vred nemudoma vrgel v levnjak. Izdal je tudi ukaz, naj ,po vsej kraljevini, kamor sega gospostvo njegovo, ljudje trepetajo in se boje Boga Danielovega‘. (Daniel 6:18–27)
Darij je brez dvoma spoštoval Danielovega Boga pa tudi Danielovo versko prepričanje, in veliko mu je bilo do tega, da popravi krivico. Kazen pa, ki je doletela Danielove tožnike, je zelo verjetno vzbudila sovražnost pri drugih uradnikih. Poleg tega je Darij v svojem razglasu ukazal, naj se vsi v kraljevini »boje Boga Danielovega«, kar je pri vplivni babilonski duhovščini verjetno zanetilo veliko mržnjo. Ker je vse to prav gotovo vplivalo tudi na pisarje, ne bi bilo nič čudnega, če bi bila svetna poročila spremenjena tako, da v njih ne bi bilo nobenih informacij o Dariju. Toda kratka pripoved v Danielovi knjigi slika Darija kot vladarja s čutom za to, kaj je prav in pravično.