Vprašanja bralcev

Veliko Jehovovih prič obhaja obletnico poroke. Obletnica dneva, ko se rodimo, je rojstni dan. Zakaj torej praznovati obletnico poroke, rojstnega dneva pa ne?

Odkrito rečeno, kristjanu ni treba praznovati ne enega ne drugega. Še vedno pa to ne pomeni, da imata oba dneva enak pomen oziroma da mora kristjan na prvega (obletnico poroke) gledati enako kot na praznovanje rojstnega dne.

Kakor je že povedano, se lahko reče, da sta obe obletnici, ker je »obletnica« ,vsakoletno spominjanje datuma, ki ga zaznamuje kak dogodek‘. Tako lahko imamo obletnico katerega koli dogodka – dneva, ko smo imeli avtomobilsko nesrečo, videli lunin mrk, odšli plavat z družino in tako naprej. Jasno je, da kristjani iz vsake »obletnice« ne delamo posebnega dne oziroma kake zabave v spomin nanjo. Razmisliti je namreč treba o določenih vidikih nekega dogodka in skleniti, kaj je primerno.

Bog je denimo Izraelcem izrecno naročil, naj letno praznujejo dan, ko je njegov angel prešel hiše Izraelcev v Egiptu in temu sledeči eksodus njegovega ljudstva leta 1513 pr. n. š. (2. Mojzesova 12:14) Ko so Judje, tudi Jezus, za tem obhajali obletnico tega dogodka, so to delali iz poslušnosti do Božjega naročila in ne z zabavo ali obdarovanjem. Judje so imeli v čislih tudi obletnico ponovne posvetitve templja. Obhajanje spomina na ta zgodovinski dogodek v Bibliji sicer ni bilo zapovedano, vendar lahko iz Janezovega evangelija 10:22, 23 razberemo, da ga Jezus ni grajal. Naposled pa imamo kristjani poseben shod še ob obletnici Jezusove smrti. To seveda počnemo iz poslušnosti do jasne zapovedi, zapisane v Božji Besedi. (Lukež 22:19, 20)

Kako pa je z obletnicami poroke? V nekaterih državah je običajno, da mož in žena obhajata obletnico svojega vstopa v zakonsko skupnost, pripravo, ki jo je uvedel Bog. (1. Mojzesova 2:18–24; Matevž 19:4–6) Biblija zakonske zveze nikakor ne predstavlja v slabi luči. Jezus se je udeležil poročnega slavja in še prispeval k veselju na njej. (Janez 2:1–11)

Nič čudnega torej ne bi bilo, če bi si par na svojo obletnico poroke vzel čas, da se spomni na radost ob tem dogodku in na svojo odločenost, da si bosta prizadevala biti uspešna kot par. Ali se temu veselemu dogodku posvetita zasebno, le kot zakonski par, ali pa imata ob sebi tudi nekaj sorodnikov ali tesnih prijateljev, je to stvar njune odločitve. Vendar ta priložnost ne bi smela postati zgolj izgovor za veliko družabno srečanje. Tudi tega dne se bodo kristjani želeli ravnati po načelih, ki veljajo za vsak dan njihovega življenja. Bodisi da torej kdo obhaja obletnico poroke bodisi da ne, je stvar osebne odločitve. (Rimljanom 13:13, 14)

Kako pa je z obhajanjem rojstnega dne? Ali se v Bibliji kaj govori o takšni obletnici?

Na začetku tega stoletja so Preučevalci Biblije, kakor so bili takrat poznani Jehovove priče, praznovali rojstne dni. Mnogi so imeli knjižico z naslovom Daily Heavenly Manna. V njej so bili zapisani biblijski stavki za vsak dan in številni kristjani so na stran, na kateri je bil datum rojstnega dneva kakega od Sopreučevalcev Biblije, pritrdili njegovo malo fotografijo. Tudi The Watch Tower, 15. februar 1909, je pripovedoval, da so na zborovanju v Jacksonvillu na Floridi v ZDA na oder povabili brata Russlla, takratnega predsednika Skupnosti. Zakaj? Presenetili so ga z darilom za rojstni dan, s katerim je dobil nekaj zabojev grenivk, ananasa in pomaranč. To je preblisk iz preteklosti. Da bi videli širšo sliko, se spomnimo, da so Preučevalci Biblije v tistem obdobju praznovali tudi 25. december kot obletnico Jezusovega rojstva oziroma rojstni dan. V brooklynskem upravnem središču so celo imeli navado imeti božično večerjo.

Božje ljudstvo je odtlej seveda duhovno zraslo in to v mnogih pogledih. V dvajsetih letih tega stoletja je z vedno močnejšo lučjo resnice spoznalo naslednje:

Jezus se ni rodil 25. decembra, na datum, povezan s pogansko vero. Biblija nam zapoveduje, naj obhajamo Jezusovo smrt, ne obletnice njegovega rojstva niti rojstva kogar koli drugega. Tako ravnanje je v skladu s Propovednikom 7:1 in tem, da je bolj od dneva rojstva nekega zvestega posameznika pomembno to, za kakšno se izkaže njegovo življenje. Biblija ne vsebuje nobenega poročila o tem, da bi kak zvesti služabnik praznoval svoj rojstni dan. Poroča pa o praznovanjih rojstnega dne pri poganih in te dogodke povezuje s krutimi dejanji. Oglejmo si ozadje teh praznovanj rojstnega dne.

Prvo je rojstni dan faraona v Jožefovih dneh. (1. Mojzesova 40:20–23) Glede tega se v Hastingsovi Encyclopædia of Religion and Ethics geselski članek o rojstnih dneh začenja takole: »Običaj praznovanja dneva rojstva je po svoji obliki povezan z računanjem časa, po vsebini pa z določenimi prastarimi verskimi načeli.« Enciklopedija kasneje citira besede, ki jih je zapisal egiptolog sir J. Gardner Wilkinson: »Vsak Egipčan je pripisoval veliko pomembnost dnevu in celo uri svojega rojstva; in možno je, da je tako kakor v Perziji vsak posameznik imel ob rojstnem dnevu velika veseljačenja, prijatelje je sprejel z vsem, kar je zabavalo družbo, in z nadobičajnim obiljem namiznih poslastic.«

Naslednje praznovanje rojstnega dne, ki ga omenja Biblija, je Herodovo, na katerem so obglavili Janeza Krstnika. (Matevž 14:6–10) The International Standard Bible Encyclopedia (izdana 1979. leta) nam o njem daje ta vpogled: »Predhelenistični Grki so praznovali rojstni dan bogov in velikih ljudi. Ta praznovanja so v gr[ščini] označili z genéthlia, medtem pa je genésia pomenila praznovanje v spomin na rojstni dan kakega pomembnega umrlega človeka. V 2 Mkb [Drugi knjigi Makabejcev] 6:7 najdemo referenco o tem, da so vsak mesec praznovali genéthlio Antioha IV., na kateri so Judom vsiljevali ,obredne obede‘. [. . .] Herod se je pri praznovanju svojega rojstnega dne ravnal po helenističnih običajih; ni pa nikakršnih dokazov za to, da bi v predhelenistični dobi praznovali rojstni dan v Izraelu.«

Pravi kristjani si danes pravzaprav ne delajo preveč skrbi glede izvora in morebitnih staroverskih povezav vsake navade oziroma običaja, toda tudi ne zavračajo tega, kar se jasno vidi iz Božje Besede. Sem pa sodi tudi to, da so edini praznovanji rojstnega dne, o katerih poroča Biblija, imeli pogani in bili sta povezani s krutostmi. Sveto pismo torej praznovanja rojstnega dne jasno predstavlja v negativni luči in iskreni kristjani to upoštevajo.

Obstajajo torej dobri razlogi za to, da zreli kristjani ne praznujejo rojstnih dni, medtem ko je odločitev glede obhajanja obletnice poroke povsem osebna zadeva.