Vprašanja bralcev
Ali Jehovove priče ne proslavljajo rojstnih dni zaradi tega, ker je ta običaj v davnini imel verski pomen?
Praznovanje rojstnih dni res izvira iz praznoverja in krive religije, vendar to ni edini ali osnovni razlog, da Jehovove priče nimajo te navade.
Nekateri običaji, ki so nekoč bili verske narave, danes mnogokje niso več takšni. Poročni prstani so, na primer, nekdaj imeli verski pomen, danes pa ga v večini področij nimajo več. Tako mnogi pravi kristjani sprejemajo krajevni običaj nošenja poročnega prstana, ki izpričuje, da je nekdo poročen. V takih zadevah je na splošno odločilno to, ali je običaj zdaj povezan s krivo religijo. (Glej rubriko Vprašanja bralcev v reviji The Watchtower od 15. januarja 1972 in v Stražnem stolpu od 15. oktobra 1991.)
Res pa je, da številni priročniki odkrivajo praznoverno in versko ozadje praznovanja rojstnih dni. The Encyclopedia Americana (izdaja iz leta 1991) opaža: »V starodavnem Egiptu, Grčiji, Rimu in Perziji so praznovali rojstne dni bogov, kraljev in plemičev.« Pove še, da so Rimljani obhajali Artemidino rojstvo in Apolonov dan. V nasprotju s tem pa »starodavni izraelski zapisi sicer vsebujejo podatke o starosti moških državljanov, ni pa nobenega dokaza, da so kakorkoli proslavljali obletnice rojstnega datuma«.
Druga dela odkrivajo upoštevanja vredno podrobnost o izvoru praznovanja rojstnih dni: »Zabave ob rojstnih dneh so se v Evropi pričele pred mnogimi leti. Ljudje so verjeli v dobre in zle duhove, ki so jih včasih imenovali dobri in hudobni škrati. Vsi so se bali, da ne bi ti duhovi škodili slavljencu, zato so prišli k njemu prijatelji in sorodniki. Njihove dobre želje in že sama navzočnost naj bi ga varovale pred neznanimi nevarnostmi rojstnega dne. Še večja zaščita naj bi bila darila. Tudi skupna pojedina naj bi ga varovala in priklicala blagoslove dobrih duhov. Zabavo ob rojstnem dnevu so prvotno torej pripravljali zato, da bi človeka obvarovali pred zlim in mu zagotovili srečno prihodnje leto.« (Birthday Parties Around the World, 1967)
Ta knjiga pojasnjuje tudi izvor mnogih običajev ob rojstnih dneh. Na primer: »Vzrok [za prižiganje sveč] izhaja iz zgodnjega obdobja Grkov in Rimljanov, ki so verjeli, da imajo bakle in sveče magično moč. Verjeli so, da bo plamen sveč ponesel molitve in želje do bogov. Tako bi bogovi poslali blagoslove in morda odgovorili na molitve.« Nadaljnje informacije o ozadju takšnih praznovanj lahko najdete na 288. in 289. strani knjige Dopovedovanje iz Svetega pisma, ki jo je izdala Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc.
Omenili smo že, da pri tem vprašanju ni pomembno le to, ali je praznovanje rojstnih dni bilo ali je še versko. Zreli kristjani modro pazijo na vse, kar o tej stvari odkriva Biblija.
Starodavni Božji služabniki so zapisovali rojstne datume, tako so lahko računali starost. Tako beremo: »Ko pa je Noe imel petsto let, je dobil sinove Sema, Kama in Jafeta.« »V šeststotem letu Noetovega življenja, . . . so pridrli vsi studenci velikega brezna.« (1. Mojzesova 5:32; 7:11; 11:10-26)
Celo Jezus je omenil, da je bilo rojstvo med Božjim ljudstvom blagoslovljen in srečen dogodek (Luka 1:57, 58; 2:9-14; Janez 16:21). Kljub temu Jehovovo ljudstvo ni proslavljalo rojstnih dni; praznovali so druge obletnice, rojstnih dni pa ne (Janez 10:22, 23). V Encyclopaedii Judaici piše: »V judovskih tradicionalnih obredih praznovanje rojstnih dni ni znano.« V delu Customs and Traditions of Israel piše: »Praznovanje rojstnih dni so prevzeli od drugih narodov, saj o tem običaju med Judi ne v Bibliji ne v Talmudu ne piše ničesar, pa tudi v zapisih poznejših modrecev ne. Pravzaprav je to staroegiptovski običaj.«
Povezava z Egiptom je jasno razvidna tudi iz biblijske pripovedi o praznovanju rojstnega dne, ki ga pravi častilci niso obhajali. Praznoval ga je faraon, ki je vladal v času, ko je bil Jožef v egiptovskem zaporu. Nekateri pogani so se morda veselili praznika, vendar je bil povezan z obglavljenjem faraonovega višjega peka (1. Mojzesova 40:1-22).
Tudi na drugo v Bibliji omenjeno praznovanje rojstnega dne, namreč Heroda Antipa, sina Heroda Velikega, pada podobna senca. To praznovanje po biblijskem opisu sploh ni bilo nedolžna zabava. Povzročilo je namreč obglavljenje Janeza Krstnika. Potem so »prišli . . . Janezovi učenci, vzeli truplo in ga pokopali, potem pa šli in to sporočili Jezusu«. On se je »umaknil od tam v samoten kraj« (Matej 14:6-13). Ali si morda lahko zamisliš, da bi te učence ali Jezusa praznovanje rojstnih dni privlačilo?
Izvor praznovanja rojstnih dni, še bolj pa nenaklonjena poročila v Bibliji, to dvoje je za Jehovove priče zadosten razlog, da ne gojijo tega običaja. Ni jim potrebno slediti navadam tega sveta, saj si lahko in tudi si pripravijo vesele pojedine kadarkoli v letu. Obdarovanje zanje ni obveznost ali pritisk praznovanja, ampak želijo ob kateremkoli času iz radodarnosti in pristne naklonjenosti spontano obdarovati druge (Pregovori 17:8; Pridigar 2:24; Luka 6:38; Apostolska dela 9:36, 39; 1. Korinčanom 16:2, 3).