Čakati z ,nestrpnim hrepenenjem‘

»Stvarstvo nestrpno hrepeni po razodetju Božjih sinov.« (RIMLJANOM 8:19, SSP)

1. V čem je položaj današnjih kristjanov podoben tistemu, v katerem so bili kristjani prvega stoletja?

POLOŽAJ, v katerem so današnji pravi kristjani, je podoben tistemu, v katerem so bili kristjani prvega stoletja. Tedanji Jehovovi služabniki so lahko po prerokbi ugotovili, kdaj naj bi se pojavil Mesija. (Daniel 9:24–26) Ta prerokba je napovedovala tudi uničenje Jeruzalema, vendar ni kristjanom z ničimer dala vnaprej vedeti, kdaj bo mesto uničeno. (Daniel 9:26b, 27) Podobno je prerokba po božanskem posredovanju tudi iskrene Preučevalce Biblije v 19. stoletju navedla, da so živeli v pričakovanju. Ker so »sedem časov« iz Daniela 4:25 povezali s »časi poganov«, so predvidevali, da bo Kristus prejel kraljevsko oblast leta 1914. (Lukež 21:24; Ezekiel 21:25–27) Danielova knjiga sicer vsebuje mnogo prerokb, toda današnjim preučevalcem Biblije nobena ne omogoča, da bi točno izračunali, kdaj bo uničena celotna Satanova stvarnost. (Daniel 2:31–44; 8:23–25; 11:36, 44, 45) Vendar pa se bo to zgodilo kmalu, saj živimo v ,času konca‘. (Daniel 12:4)a

Budnost med Kristusovo navzočnostjo

2., 3. a) Kaj sestavlja glavni dokaz, da živimo med Kristusovo navzočnostjo v kraljevski moči? b) Kaj kaže, da naj bi kristjani bedeli tudi med navzočnostjo Jezusa Kristusa?

² Res je, da so kristjani zaradi prerokbe živeli v pričakovanju še pred letom 1914, ko je bila Kristusu podeljena kraljevska oblast. Toda »znamenje«, ki ga je Kristus dal glede svoje navzočnosti in sklenitve te stvarnosti, so sestavljali dogodki. In večino teh naj bi bilo mogoče videti šele po začetku njegove navzočnosti. Ti dogodki, kot so vojne, pomanjkanje hrane, potresi, kuge, vedno večja nezakonitost, preganjanje kristjanov in svetovno oznanjevanje dobre novice o Kraljestvu, so glavni dokaz, da živimo med Kristusovo navzočnostjo v kraljevski moči. (Matevž 24:3–14; Lukež 21:⁠10, 11)

³ Obenem pa je bistvo Jezusovega poslovilnega nasveta učencem zajeto v besedah: ,Pazite, bedite [. . .] Čujte!‘ (Marko 13:33, 37; Lukež 21:36) Če pazljivo preberemo sobesedilo teh pozivov k budnosti, bomo videli, da Kristus tu ni govoril predvsem o tem, naj pozorno bedimo, da bi videli znamenje začetka njegove navzočnosti. Ne, svojim pravim učencem je naročil, naj bedijo med njegovo navzočnostjo. Zaradi česa pa bi pravi kristjani morali bedeti?

4. Čemú je Jezus povedal znamenje?

⁴ Jezus je s svojo veliko prerokbo odgovoril na vprašanje: »Kdaj bo to [dogodki, ki bodo vodili v uničenje judovske stvarnosti] in kaj bo znamenje tvoje navzočnosti in sklenitve te stvarnosti?« (Matevž 24:⁠3, NW) Kristus torej znamenja ni napovedal le za to, da bi prepoznali njegovo navzočnost, temveč tudi dogodke, ki bodo vodili v uničenje sedanje hudobne stvarnosti.

5. Kako je Jezus pokazal, da bo med duhovno navzočnostjo vendarle še ,prišel‘?

⁵ Jezus je pokazal, da bo med svojo ,navzočnostjo‘ (grško parousía) prišel z močjo in slavo. Glede tega ,prihoda‘ (oblika grške besede érkhomai) je objavil: »Tedaj se prikaže na nebu znamenje Sinu človekovega; in tedaj zaplakajo vsi rodovi zemlje in bodo videli Sina človekovega, da prihaja na nebeških oblakih z močjo in slavo veliko. [. . .] Od smokve pa se učite prilike: Kadar se že njene veje omladé in poženo listje, veste, da je blizu poletje: tako tudi vi, ko vse to ugledate, vedite, da je on [Kristus] blizu, pri vratih. [. . .] Čujte torej, ker ne veste, katerega dne pride Gospod vaš. [. . .] Bodite [. . .] pripravljeni; kajti Sin človekov pride ob uri, ko se vam ne zdi.« (Matevž 24:30, 32, 33, 42, 44)

Zakaj bo Jezus Kristus prišel?

6. Kako bo prišlo do uničenja ,Babilona Velikega‘?

⁶ Jezus Kristus je kot kralj resda navzoč že od 1914. leta, vseeno pa še mora soditi sisteme in posameznike, preden bo izvršil obsodbo nad vsemi, ki jih bo spoznal za hudobne. (Primerjaj 2. Korinčanom 5:10.) Jehova bo kmalu vplival na misli političnih voditeljev, da bodo uničili »Babilon véliki«, svetovni imperij krive religije. (Razodetje 17:4, 5, 16, 17) Apostol Pavel je določno rekel, da bo Jezus Kristus pokončal ,človeka greha‘, torej odpadniško duhovščino tako imenovanega krščanstva, ki je pomemben del ,Babilona Velikega‘. Pavel je pisal: »Razodene [se] Krivičnik, ki ga Gospod Jezus uniči z dihom svojih ust in pokonča s prikaznijo prihoda svojega.« (2. Tesaloničanom 2:3, 8)

7. Kako bo Sin človekov sodil, ko bo prišel v svoji slavi?

⁷ Kristus bo v bližnji prihodnosti sodil ljudi vseh narodov po tem, kako so ravnali z njegovimi brati, ko so bili ti še na zemlji. Tako beremo: »Kadar pa pride Sin človekov v slavi svoji in vsi angeli ž njim, tedaj bo sedel na prestol svoje slave. In pred njim se zbero vsi narodi, in ločil jih bo enega od drugega, kakor loči pastir ovce od kozlov, in postavi ovce sebi na desno, a kozle na levo. [. . .] In Kralj [. . .] reče [ovcam]: Resnično vam pravim, karkoli ste storili enemu teh najmanjših mojih bratov, ste storili meni. [. . .] In [kozli] pojdejo v večno trpljenje, pravični pa v večno življenje.« (Matevž 25:31–46)

8. Kako Pavel opiše prihod Kristusa, da izvrši obsodbo nad brezbožnimi?

⁸ Prilika o ovcah in kozlih torej pokaže, da bo Jezus izvršil končno obsodbo nad vsemi brezbožnimi. Pavel je trpečim sovernikom zagotovil »počitek z nami, kadar se razodene Gospod Jezus z neba z angeli moči svoje v plamenečem ognju, ko bo kaznoval tiste, ki ne poznajo Boga in niso pokorni evangeliju Gospoda našega Jezusa: ki bodo trpeli kazen, večno pogubo izpred obličja Gospodovega in izpred slave moči njegove, kadar pride, da se oslavi v svetih svojih«. (2. Tesaloničanom 1:7–10) Ali naj ne bi ob vseh teh vznemirljivih dogodkih, ki so še pred nami, dokazovali vero in nestrpno pazili na Kristusov prihod?

Nestrpno pričakovanje Kristusovega razodetja

9., 10. Zakaj maziljenci, ki so še na zemlji, nestrpno pričakujejo razodetje Jezusa Kristusa?

⁹ »Kadar se razodene Gospod Jezus z neba,« ne bo le uničil hudobne, temveč tudi nagradil pravične. Preostali Kristusovi maziljeni bratje, ki so še na zemlji, lahko pred njegovim razodetjem še marsikaj pretrpijo, toda veselijo se slavnega nebeškega upanja. Apostol Peter je maziljenim kristjanom pisal naslednje: »Veselite se, v kolikor ste deležni trpljenja Kristusovega, da bi se tudi v razodetju slave njegove radovali z velikim veseljem.« (1. Petrov 4:⁠13)

¹⁰ Maziljenci so odločeni ostati zvesti, vse dokler jih ne bo Kristus ,združil z njim‘. Tako se bo »preizkušnja« njihove vere ,izkazala njim v hvalo in čast in slavo pri razodetju Jezusa Kristusa‘. (2. Tesaloničanom 2:1, SSP; 1. Petrov 1:⁠7) O takšnih zvestih z duhom rojenih kristjanih se lahko reče: »Pričevanje Kristusovo [se je] utrdilo med vami, tako da ne primanjkuje nobenega daru milosti vam, ki [nestrpno, NW] pričakujete razodetja Gospoda našega Jezusa Kristusa.« (1. Korinčanom 1:6, 7)

11. Kaj počnejo maziljeni kristjani, medtem ko čakajo na razodetje Jezusa Kristusa?

¹¹ Maziljeni preostanek razmišlja kakor Pavel, ki je napisal: »Mislim namreč, da trpljenje sedanjega časa ni vredno, da se primerja prihodnji slavi, ki se ima razodeti na nas.« (Rimljanom 8:18) Tem iz preostanka ni treba jačati vere s časovnimi izračuni. Pazijo, da so zaposleni v Jehovovi službi, s čimer dajejo čudovit zgled svojim tovarišem, ,drugim ovcam‘. (Janez 10:16) Maziljenci vedo, da je konec te hudobne stvarnosti blizu, zato poslušajo Petrov opomin: »Opašite ledja razuma svojega, bodite trezni in stavite svoje upanje popolnoma na milost, ki se vam prinaša v razodetju Jezusa Kristusa.« (1. Petrov 1:⁠13)

»Stvarstvo nestrpno hrepeni«

12., 13. Kako je bilo človeško stvarstvo »podvrženo ničevosti« in po čem hrepenijo druge ovce?

¹² Ali imajo tudi druge ovce razlog za nestrpno hrepenenje? Zagotovo ga imajo. Pavel je po tem, ko je govoril o slavnem upanju tistih, ki jih je Jehova posvojil za svoje z duhom rojene ,sinove‘ in ,sodediče s Kristusom‘ v nebeškem Kraljestvu, še rekel: »Stvarstvo nestrpno hrepeni po razodetju Božjih sinov. Stvarstvo je bilo namreč podvrženo ničevosti, in sicer ne po svoji volji, ampak zaradi njega, ki ga je podvrgel, v upanju, da se bo tudi stvarstvo iz suženjstva razpadljivosti rešilo v svobodo slave Božjih otrok.« (Rimljanom 8:14–21, SSP; 2. Timoteju 2:10–12)

¹³ Zaradi greha, ki ga je storil Adam, so vsi njegovi potomci ,podvrženi ničevosti‘, rodili so se kot sužnji greha in smrti. Iz takšnega suženjstva se sami niso zmožni rešiti. (Psalm 49:7; Rimljanom 5:12, 21) O, kako zelo druge ovce hrepenijo po ,rešitvi iz suženjstva razpadljivosti‘! Pred tem pa se mora glede na Jehovove čase in dobe zgoditi še nekaj.

14. Kaj vse bo spadalo k »razodetju Božjih sinov« in kako bo človeštvo zaradi tega ,rešeno iz suženjstva razpadljivosti‘?

¹⁴ Najprej se mora ,razodeti‘ ostanek maziljenih »Božjih sinov«. Kaj vse pa bo to pomenilo? V od Boga določenem času bodo druge ovce sprevidele, da so maziljenci dokončno ,zapečateni‘ in oslavljeni za vladanje s Kristusom. (Razodetje 7:2–4) Obujeni ,Božji sinovi‘ se bodo ,razodeli‘ tudi tako, da bodo sodelovali s Kristusom pri uničevanju Satanove hudobne stvarnosti. (Razodetje 2:26, 27; 19:14, 15) Nato pa se bodo med Kristusovim tisočletnim vladanjem ,razodeli‘ še kot duhovniški posredniki, po katerih bo človeško »stvarstvo« deležno koristi Jezusove odkupne žrtve. Rezultat tega bo, da bo človeštvo ,rešeno iz suženjstva razpadljivosti‘ in nazadnje vstopilo ,v svobodo slave Božjih otrok‘. (Rimljanom 8:21, SSP; Razodetje 20:5; 22:1, 2) Ali je ob takšnih veličastnih obetih kaj čudnega, če druge ovce ,nestrpno hrepenijo po razodetju Božjih sinov‘? (Rimljanom 8:⁠19, SSP)

Jehovova potrpežljivost pomeni rešitev

15. Česa ne bi smeli nikoli pozabiti glede Jehovovega določanja časa dogodkov?

¹⁵ Jehova je Veliki merilec časa. Izkazalo se bo, da je pri določanju časa dogodkov nezmotljiv. Včasih se nam morda zdi, da se stvari ne odvijajo tako, kot smo pričakovali. Vendar pa lahko popolnoma zaupamo, da bo Bog izpolnil vse svoje obljube. (Jozue 23:14) Morda dopušča, da se kaj dogaja dlje, kot so to mnogi pričakovali. Toda prizadevajmo si razumeti njegove poti in ceniti njegovo modrost. Pavel je namreč zapisal: »O globočina bogastva in modrosti in znanja Božjega! kako nedoumne so njegove sodbe in kako nezasledljive njegove poti! Kajti kdo je spoznal misel Gospodovo? ali kdo mu je bil svetovalec?« (Rimljanom 11:33, 34)

16. Komu lahko koristi Jehovova potrpežljivost?

¹⁶ Peter je pisal: »Ljubljeni, trudite se, tega čakajoč [uničenja starih ,nebes‘ in ,zemlje‘ ter njihove nadomestitve z Božjimi obljubljenimi ,novimi nebesi‘ in ,novo zemljo‘], da se pokažete [na koncu, NW] brez madeža in brez hibe pred njim v miru. In potrpežljivost Gospoda našega imejte za zveličanje.« Zaradi Jehovove potrpežljivosti se še nadaljnjim milijonom daje možnost, da bi bili rešeni v ,Božjem [Jehovovem, NW] dnevu‘, ki bo prišel nepričakovano »kakor tat«. (2. Petrov 3:9–15) In zaradi njegove potrpežljivosti lahko vsakdo od nas ,dela s strahom in s trepetom za svoje odrešenje‘. (Filipljanom 2:⁠12, SSP) Jezus je rekel, naj ,pazimo nase‘ in ,bedimo‘, če želimo, da bomo priznani in bomo mogli »stati pred Sinom človekovim«, ko bo prišel, da sodi. (Lukež 21:34–36; Matevž 25:31–33)

Še naprej vztrajno čakajmo

17. Katere besede apostola Pavla naj bi si vzeli k srcu?

¹⁷ Pavel je svoje duhovne brate spodbujal, naj ,ne gledajo na to, kar se vidi, marveč na to, kar se ne vidi‘. (2. Korinčanom 4:16–18) Ni hotel, da bi kar koli zameglilo njihov pogled na nebeško nagrado, ki je bila pred njimi. Ne glede na to, ali smo maziljeni kristjani ali pripadamo drugim ovcam, mislimo še naprej na čudovito upanje, ki je pred nami, in ne odnehajmo. ,Čakajmo s potrpežljivostjo‘ in tako dokažimo, da »nismo izmed onih, ki se umikajo in se pogube, temuč ki verujejo in ohranijo dušo«. (Rimljanom 8:25; Hebrejcem 10:⁠39)

18. Zakaj lahko čase in dobe z zaupanjem prepustimo v Jehovove roke?

¹⁸ Čase in dobe lahko z zaupanjem prepustimo v Jehovove roke. Kar je obljubil, bo izpolnil po svojem urniku, ,ne bo zakasnil‘. (Habakuk 2:⁠3) Medtem pa dobiva za nas dodaten pomen opomin, ki ga je Pavel dal Timoteju. Rekel mu je: »Rotim te torej pred Bogom in Kristusom Jezusom, ki bo sodil žive in mrtve, in pri prihodu njegovem in kraljestvu njegovem: Oznanjaj besedo, ne odnehaj o priliki, nepriliki; [. . .] opravljaj delo evangelista, izpolnjuj službo svojo.« (2. Timoteju 4:1–5)

19. Katero delo ima Jehovovo ljudstvo še vedno čas opravljati in zakaj?

¹⁹ Na kocki so življenja – naša in naših bližnjih. Pavel je napisal: »Pazi nase in na svoj nauk. Stanoviten bodi v tem; kajti to delajoč, boš rešil sebe in nje, ki te poslušajo.« (1. Timoteju 4:16) Tej hudobni stvarnosti ostaja še zelo malo časa. Vedno se zavedajmo, da je sedaj, ko nestrpno hrepenimo po prihodnjih vznemirljivih dogodkih, še vedno Jehovov čas in doba, da njegovo ljudstvo oznanjuje dobro novico o Kraljestvu. To delo se mora opravljati vse dotlej, dokler ne bo Jehova s tem zadovoljen. »Tedaj,« je rekel Jezus, »pride konec.« (Matevž 24:⁠14)

[Podčrtna opomba]

Za ponovitev

◻ V čem je naš položaj, kar se tiče časovnih izračunavanj, podoben položaju kristjanov prvega stoletja?

◻ Zakaj morajo kristjani ,čuti‘ tudi med Kristusovo navzočnostjo?

◻ Zakaj človeško stvarstvo nestrpno hrepeni po »razodetju Božjih sinov«?

◻ Zakaj lahko čase in dobe z zaupanjem prepustimo v Jehovove roke?

[Slika na strani 17]

Kristjani morajo budno pričakovati Kristusov prihod

[Slika na strani 18]

Maziljeni ostanek je dejaven v Jehovovi službi in si vere ne gradi na izračunavanju časa