Zakaj nekateri spremenijo svojo vero

Vera je za mnoge samo oznaka. Kaže morda, kam tu in tam kdo gre v nedeljo, kje se poroči in kje bo pokopan. Ne pove pa, kakšen človek je ali kaj ve in v kaj veruje. Neka raziskava je denimo odkrila, da 50 odstotkov deklariranih kristjanov ne ve, kdo je imel pridigo na gori. To pa je vedel celo znani indijski voditelj Mohandas Gandhi, hindujec!

ALI je kaj čudnega, da se ljudje odvračajo od vere, ko pa jih tako veliko tako malo pozna svojo vero? Ne, ni. Ni pa tudi neogibno. Kateri sprejmejo pomoč in se učijo o Bibliji, pogosto presenečeni ugotovijo, kako zelo jim ta koristi. V njej sami piše: »Jaz sem GOSPOD, Bog tvoj, ki te učim, kar ti je v korist, ki te spremljam po potu, po katerem ti je hoditi.« (Izaija 48:17)

Kaj naj bi naredili ljudje, katerih duhovna lakota ni potešena? Nikar naj ne opustijo služenja Bogu! Namesto tega naj bi odprli Biblijo in pogledali, kaj jim sam Bog daje na razpolago.

Odgovori na zahtevna vprašanja

Bernd je bil star sedem let, ko je videl, kako mu je umrla mati.a Odtlej se je celo otroštvo spraševal: Kje je moja mama? Zakaj moram odraščati brez nje? Bernd je bil v najstniških letih dejaven član cerkve. Zaskrbljen je bil nad trpljenjem človeštva, zato je želel nekoč s svojim delom pomagati v tujini. Vendar so ga še vedno preganjala vprašanja, na katera njegova cerkev ni imela zadovoljivega odgovora.

Bernd se je nato pogovarjal s sošolcem, ki je bil Jehovova priča. Ta fant je Berndu iz Biblije pokazal, da je njegova mati brez zavesti, v smrtnem spancu. Bernd je spoznal veliko biblijskih stavkov, ki to razlagajo, in eden od njih v Propovedniku 9:5 pravi: »Mrtvi pa ničesar ne vedo ter nimajo plačila več, ker je njih spomin pozabljen.« Berndu tako ni bilo treba biti v skrbeh za to, da bi mati trpela v nekakšnih vicah – ali še kaj hujšega. V večini ver resda učijo nauk o nesmrtni duši, toda Bernd je iz Biblije sprevidel, da je človekova duša zgolj človek sam. Ko človek umre, umre duša. »Duša, ki greši, umrje.« (Ezekiel 18:4)

Bernd je izvedel tudi o čudovitem obetu za mrtve. V Biblijini knjigi Dejanja apostolov si je prebral: »Bode vstajenje mrtvim, i pravičnim i nepravičnim.« (Dejanja 24:15) Kako navdušen je bil nad spoznanjem, da bo to vstajenje na zemlji, ki jo bo Bog prenovil v raj! (Psalm 37:29; Razodetje 21:3, 4)

Berndove duhovne potrebe so bile kmalu zadovoljene s pristnim biblijskim spoznanjem. Fant se ni odrekel veri. Namesto tega je zapustil cerkev, ki mu ni mogla potešiti lakote, in privzel čaščenje, ki trdno temelji na Bibliji. Sam pravi: »To sem naredil pred 14 leti in tega nisem nikoli obžaloval. Zdaj vem, da trpljenja ne povzroča Stvarnik. Bog tega sistema je Satan in on je kriv za razmere okrog nas. Vendar bo Bog v kratkem popravil vso škodo, ki jo povzroča Satanov svet. Tudi mati se bo vrnila z vstajenjem. Kakšno veselje bo to!«

Berndu se je, mimogrede, tudi uresničil cilj, da bi pomagal drugim v tujini. Dela v tuji državi in drugim pomaga izvedeti za Božje kraljestvo, pravo rešitev za njihovo bedo. Milijoni kakor Bernd spoznavajo, da bo Bog človekovemu trpljenju kmalu naredil konec. Navdušeni ugotavljajo, da obstaja vera, ki zadovolji njihovo duhovno potrebo. (Matevž 5:3, NW)

Kaj je smisel življenja?

Medtem ko se zahodni svet vse bolj sekularizira, se mnogi vprašujejo: Kaj je smisel življenja? Odgovor je zapisan v Bibliji, kar je odkril tudi Mihael. Sredi sedemdesetih let se je hotel pridružiti neki teroristični skupini. V življenju je imel samo en cilj – vzeti na muho ljudi, za katere je menil, da so odgovorni za krivice kapitalističnega sistema. »Nikoli nisem odšel od doma brez svojega revolverja,« pravi. »Moj načrt je bil, da pobijem, kolikor morem veliko najvišjih politikov in kapitalistov. Za stvar bi dal svoje življenje.«

Mihael je hodil v cerkev, toda nobeden tam mu ni znal pojasniti pravega smisla življenja. Ko sta ga torej doma obiskala Jehovova pričevalca in mu pokazala biblijske odgovore na njegova vprašanja, jima je pozorno prisluhnil. Začel je obiskovati shode za čaščenje v kraljestveni dvorani Jehovovih prič.

Mihaelovi prijatelji so zaradi njegovega novo odkritega zanimanja za Biblijo postali radovedni. »Pridite na shod to nedeljo,« jih je spodbujal Mihael. »Ostanite nekaj časa. Če vam to, kar boste slišali, ne bo všeč, pojdite domov.« In res, po 45-minutnem na Bibliji temelječem govoru, je večina njegovih prijateljev odšla iz dvorane. Toda ena od njih – Suzana – je ostala. Mladenko je to, kar je slišala, prevzelo. Mihael in Suzana sta se pozneje poročila in se krstila kot Jehovovi priči. »Zdaj vem, čemu smo na zemlji,« pravi Mihael. »Ustvaril nas je Jehova. Naš pravi namen v življenju je ta, da ga spoznamo in spolnjujemo njegovo voljo. In prav to prinaša resnično zadovoljstvo!«

O čemer je prepričan Mihael, so prepričani milijoni. K srcu si jemljejo naslednje biblijske besede: »Poslušajmo konec vse propovedi: Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova.« (Propovednik 12:13)

Spoprijemati se z življenjskimi težavami

Vsi doživljamo spolnjevanje prerokbe, zapisane v Drugem listu Timoteju 3:1: »V zadnjih dneh nastanejo nevarni časi.« Nihče ne more pobegniti težavam v teh ,nevarnih časih‘. Vendar nam Biblija pomaga spoprijemati se z njimi.

Razmislite o zakonskem paru Štefanu in Oliviji. Ko sta začela z Jehovovimi pričami preučevati Biblijo, sta, kakor mnogi drugi, imela zakonske težave. »Bila sva na tem, da se razideva,« razlaga Štefan. »Imela sva različne cilje in zanimale so naju različne stvari.« Kaj jima je pomagalo, da sta ostala skupaj? »Jehovove priče so nama pokazali, kako lahko živiva po biblijskih načelih,« nadaljuje Štefan. »Tedaj sva prvič izvedela, kaj pomeni biti nesebičen in skrben. Udejanjanje biblijskih načel naju je močno povezalo. Zdaj uživava srečen, trden zakon.«

Tesen odnos z Bogom

Po nedavni Gallupovi anketi 96 odstotkov Američanov verjame v Boga in večina od njih tudi moli k njemu. Toda neka druga raziskava je pokazala, da je v primerjavi z zadnjimi petdesetimi leti zdaj obisk cerkve in sinagoge najnižji. Kakih 58 odstotkov Američanov pravi, da gre v cerkev enkrat mesečno ali še manjkrat. Jasno je, da jih vera ni zbližala z Bogom. In ta problem ni le v Združenih državah.

Linda je odraščala na Bavarskem. Bila je dejavna katoličanka in redno je molila. A obenem se je bala prihodnosti. O Božjem namenu s človekom ni vedela nič. Pri komaj štirinajstih letih pa je spoznala Jehovove priče. Sama poroča: »Kar so mi povedali, je bilo zanimivo, zato sem vzela dva biblijskoučna pripomočka in ju takoj prebrala.« Čez dve leti je Linda začela z Jehovovimi pričami preučevati Biblijo. »Vse, kar sem se iz Biblije naučila o Bogu, je imelo smisel,« pravi. Linda se je izpisala iz cerkve in se pri osemnajstih letih starosti krstila kot Priča za Jehova.

Kaj je Lindo navedlo k spremembi vere? Sama pojasnjuje: »Cerkev mi je pomagala uvideti, da Bog je, in naučila sem se verjeti vanj. Toda bil je neoseben in oddaljen. S preučevanjem Biblije pa si nisem le utrdila vere v Boga, ampak ga tudi spoznala in vzljubila. Zdaj imam z Njim dragocen oseben odnos, kar je vrednejše od česar koli drugega.«

Prava vera je zelo koristna!

Ali vam vaša vera daje duhovno vodstvo in kaže, kako vam lahko Biblija pomaga spoprijemati se z življenjskimi težavami? Ali uči o biblijskem upanju za prihodnost? Ali ste si po njej spletli s Stvarnikom tesen, oseben odnos, ki temelji na točnem biblijskem spoznanju? Če ne, nikar ne odnehajte. Namesto da zavržete vero, iščite čaščenje, ki trdno temelji na Bibliji. Takrat boste kakor tisti, o katerih je bilo prerokovano v Biblijini knjigi Izaija: »Tako [pravi] Gospod Jehova: Glej, hlapci moji bodo jedli, [. . .] hlapci moji bodo pili, [. . .] hlapci moji se bodo veselili, [. . .] hlapci moji bodo peli od srčnega veselja.« (Izaija 65:13, 14)

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 4]

Z Biblijino pomočjo lahko spoznamo Boga in ga vzljubimo