Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA
Watchtowerjeva
SPLETNA KNJIŽNICA
Slovenščina
  • SVETO PISMO
  • PUBLIKACIJE
  • SHODI
  • w98 15. 3. str. 18–23
  • V svobodi živeti vredno krščanske posvetitve

Za ta izbor ni na voljo nobenega videoposnetka.

Žal je pri nalaganju videoposnetka prišlo do napake.

  • V svobodi živeti vredno krščanske posvetitve
  • Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 1998
  • Podnaslovi
  • Podobno gradivo
  • Z Božjim duhom pravila niso tako potrebna
  • Ali so dolžni dajati odgovor Vodstvenemu organu?
  • Učenci in vojaki
  • Današnje sodelovanje z vodilnim telesom
    Stražni stolp oznanja Jehovino kraljestvo 1990
  • Kdo danes vodi Božje ljudstvo?
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo (preučevalna izdaja) 2017
  • Vloga »zvestega in preudarnega sužnja«
    Uživaj življenje vso večnost! – interaktivni tečaj Svetega pisma
  • Kako deluje današnji Vodstveni organ?
    Kdo danes izpolnjuje Jehovovo voljo?
Preberite več
Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 1998
w98 15. 3. str. 18–23

V svobodi živeti vredno krščanske posvetitve

»Kjer pa je Duh Gospodov, tam je svoboda.« (2. KORINČANOM 3:17)

1. Komu so Jehovove priče posvečeni in zakaj uporabljajo pravne institucije?

JEHOVOVE PRIČE so prepričani, da bo njihova vera vedno obstajala. Zato pričakujejo, da bodo lahko Bogu večno služili »v duhu in resnici«. (Janez 4:23, 24) Ti kristjani so se kot svobodni moralni subjekti brez zadržkov posvetili Bogu Jehovu in so odločeni, kot se temu spodobi, tudi živeti. Zato se opirajo na Božjo besedo in sveti duh. Iz vsega srca živijo skladno s krščansko posvetitvijo, v svobodi, prejeti od Boga. Hkrati pa dajejo dolžno spoštovanje vladnim oziroma ‚višjim oblastem‘ ter se primerno okoriščajo tudi pravnih sredstev in uredb. (Rimljanom 13:1; Jakob 1:25) Eno od mnogih zakonitih sredstev, ki jih Priče denimo v različnih državah uporabljajo, je Watch Tower Society. Ta jih usposablja za pomoč soljudem še zlasti v duhovnem smislu. Toda posvečeni so Bogu, ne pa kakšni pravni instituciji, zato bo njihova posvetitev Jehovu trajala večno.

2. Zakaj Jehovove priče zelo cenijo Watch Tower Society in druge podobne pravne institucije?

2 Jehovove priče, Bogu posvečeni služabniki, morajo poslušati Jezusovo naročilo, naj ‚pridobivajo v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha, učeč jih‘. (Matevž 28:19, 20) To delo se bo nadaljevalo vse do konca te stvarnosti, saj je Jezus še rekel: »Ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.« (Matevž 24:3, 14) V tiskarnah Watch Tower Society in v drugih podobnih pravnih institucijah Jehovovim pričam vsako leto priskrbijo milijone biblij, knjig, brošur in revij za svetovno oznanjevalsko dejavnost. Te pravne osebe so torej v veliko pomoč posvečenim Božjim služabnikom, da živijo, kot se posvetitvi Bogu spodobi.

3. V katerem pomenu so Jehovove priče včasih uporabljali izraz »Skupnost«?

3 Kdo bi morda Pričam ugovarjal, češ da je sodeč po njihovem izražanju o Watch Tower Society, ali pogosteje kar »Skupnosti«, videti, da jim ta pomeni še kaj več od pravnega sredstva. Mar ni to njihova končna avtoriteta, kar se tiče čaščenja? Knjiga Jehovah’s Witnesses​—Proclaimers of God’s Kingdom to takole pojasnjuje: »Ko je v Stražnem stolpu [1. junij 1938] bila omenjena ‚Skupnost‘, z njo ni bilo mišljeno le neko pravno sredstvo, temveč organ maziljenih kristjanov, ki je to pravno osebo ustanovil in jo uporablja.«a Z omenjenim izrazom so torej razumeli »zvestega in preudarnega sužnja«. (Matevž 24:45, NW) Priče so torej izraz »Skupnost« uporabljali predvsem v tem pomenu. Seveda pa izraza, kot sta pravna združba in »zvesti in preudarni suženj«, ne gre zamenjevati med sabo. Upravitelji Watch Tower Society so izvoljeni, Priče pa, ki sestavljajo ,zvestega in preudarnega sužnja‘, so maziljeni z Jehovovim svetim duhom.

4. a) Kakšne izraze oziroma besedne zveze uporablja veliko Prič, da bi preprečili nesporazume? b) Kako naj bi bili uravnovešeni glede rabe izrazov?

4 Da bi se zato ognili nesporazumom, Jehovove priče pazijo, kako se izražajo. Namesto da bi denimo dejali »Skupnost uči«, veliko Prič raje uporablja besedne zveze »Biblija pravi« ali pa »Spoznal sem, da Biblija uči«. Tako poudarijo, da se je vsak Priča sam odločil, da bo sprejel biblijske nauke, hkrati pa preprečijo, da ne bi dajali lažnega vtisa, češ da Priče nekako vežejo zapovedi določene verske sekte. Seveda izrazoslovni predlogi ne bi smeli nikoli biti predmet prerekanj. Izrazoslovje je pomembno le toliko, da z njim preprečimo nesporazume. Potrebno je krščansko ravnovesje. Biblija nas opominja, ‚naj se ne prepiramo za besede‘. (2. Timoteju 2:14, 15) Obenem najdemo v Svetem pismu še tole načelo: »Če z jezikom ne govorite razumljive besede, kako bodo umeli, kaj pravite?« (1. Korinčanom 14:⁠9)

Z Božjim duhom pravila niso tako potrebna

5. Kako naj razumemo Prvi list Korinčanom 10:23?

5 »Vse je dopuščeno, ali ni vse koristno,« piše apostol Pavel in dodaja, »vse je dopuščeno, ali vse ne pospešuje napredka.« (1. Korinčanom 10:23) Pavel s tem ni hotel reči, da je dovoljeno delati tisto, kar Božja Beseda določno obsoja. V primerjavi s kakimi 600 zakoni, ki so jih imeli nekdaj Izraelci, krščansko življenje ureja sorazmerno malo jasno določnih zapovedi. Marsikaj je torej prepuščeno posameznikovi vesti. Jehovu posvečen človek uživa svobodo, ki je rezultat vodstva Božjega duha. Kristjanu resnica postane del njega, zato posluša svojo po Bibliji šolano vest in se opira na Božje vodstvo po svetem duhu. Posvečeni kristjan tako laže presodi, kaj bo zanj in za druge »koristno« in bo ‚pospeševalo napredek‘. Zaveda se, da s svojimi odločitvami vpliva tudi na svoj odnos z Bogom, kateremu se je posvetil.

6. Kako lahko na krščanskih shodih pokažemo, da je resnica postala del nas?

6 Priča pokaže, da je resnica postala del njega, z odgovori na krščanskih shodih. Sprva odgovor morda samo prebere iz publikacije, katero se preučuje. Sčasoma pa toliko napreduje, da že zna biblijske nauke izraziti s svojimi besedami. Tako dokaže, da se uči razmišljati, ne le ponavljati, kar so drugi povedali. Če se bo naučil misli izraziti z lastnimi besedami, in to iskreno, s pravilnimi besedami resnice, ga bo to navdalo z veseljem. Dokazal bo, da je prepričan v lastnem razumu. (Propovednik 12:10; primerjaj Rimljanom 14:⁠5b.)

7. O čem se Jehovovi služabniki svobodno odločajo?

7 Jehovove priče vzgibava ljubezen do Boga in soljudi. (Matevž 22:36–40) Da, vez ljubezni, kakršno je imel Kristus, jih tesno povezuje v svetovno bratovščino. (Kološanom 3:14; 1. Petrov 5:9) Toda vsak posameznik se je kot svoboden moralni subjekt sam odločil o tem, da bo oznanjal dobro novico o Božjem kraljestvu, ostal politično nevtralen, se zdrževal krvi, varoval nekaterih vrst zabave in živel po Božjih merilih. V te odločitve ni nihče nikogar prisilil in vse, kar te povlečejo za sabo, je pač del življenjske poti, katero si vsak svobodno izbere takrat, ko šele namerava postati Priča, predno se sploh kot kristjan posveti.

Ali so dolžni dajati odgovor Vodstvenemu organu?

8. Katero vprašanje je treba razjasniti?

8 Biblija jasno izjavlja, da pravi kristjani Bogu ne služijo pod prisilo. Takole beremo: »Gospod pa je Duh; kjer pa je Duh Gospodov, tam je svoboda.« (2. Korinčanom 3:17) Kako pa gre to dejstvo skupaj z zamislijo o ‚zvestem in preudarnem sužnju‘ (NW) in njegovem Vodstvenem organu? (Matevž 24:45–47)

9., 10. a) Kako glavarstveno načelo velja v krščanski občini? b) Kaj je bilo za upoštevanje glavarstvenega načela potrebno v krščanski občini prvega stoletja in kako je bilo to koristno?

9 Da bi si odgovorili na to vprašanje, moramo v mislih ohraniti svetopisemsko načelo glavarstva. (1. Korinčanom 11:⁠3) Iz Lista Efežanom 5:21–24, NW, izvemo, da je Kristus »glava občini«, torej, da je on tisti, komur je občina »pokorna«. In Jehovove priče razumejo, da zvestega in preudarnega sužnja sestavljajo njegovi, to je Jezusovi duhovni bratje. (Hebrejcem 2:10–13) Ta razred zvestega sužnja je postavljen, da Božje ljudstvo oskrbuje z duhovno »hrano o pravem času«. Kristus je v tem času konca tega sužnja postavil »nad vsem premoženjem svojim«. Zato si zaradi svojega položaja zasluži spoštovanje vseh, ki pravijo, da so kristjani.

10 Z glavarstvenim načelom naj bi se ohranjala enotnost in zagotavljalo, da »se [vse] spodobno in po redu godi«. (1. Korinčanom 14:40) V prvem stoletju so zato izmed članov razreda zvestega in preudarnega sužnja izbrali nekaj maziljenih kristjanov, ki so predstavljali celotno skupino. Dogodki, ki so sledili, so pokazali, da je nadzorniško delo takratnega vodstvenega organa Jehova odobraval in blagoslavljal. Tudi kristjani v prvem stoletju so to ureditev z veseljem sprejeli. Pozdravili so njene odlične dosežke in bili hvaležni za to. (Dejanja 15:1–32)

11. Kako bi morali gledati na današnji Vodstveni organ?

11 Ta ureditev je tudi danes koristna. V Vodstvenem organu Jehovovih prič je trenutno deset maziljenih kristjanov in vsi imajo za sabo že desetletja krščanskih izkušenj. Kakor vodstveni organ v prvem stoletju tudi oni dajejo duhovne smernice Jehovovim pričam. (Dejanja 16:4) In tako kot zgodnji kristjani se tudi današnji Priče radi obrnejo na zrele brate iz Vodstvenega organa, da jim posredujejo na Bibliji temelječa navodila in smernice glede čaščenja. Resda so člani Vodstvenega organa Jehovovi in Kristusovi sužnji, enako kot njihovi sokristjani, toda Biblija nas uči: »Slušajte voditelje svoje in hodite za njimi, oni namreč so čuvaji dušam vašim kot taki, ki bodo odgovor dajali, da to veseli opravljajo in ne zdihujoč; kajti to bi vam bilo nekoristno.« (Hebrejcem 13:⁠17)

12. Komu mora vsak posamezni kristjan dajati odgovor?

12 Toda ali to, da Sveto pismo daje Vodstvenemu organu takšen nadzorni položaj, pomeni, da mora vsak Jehovov pričevalec za svoja dela dajati odgovor njemu? Glede na naslednje Pavlove besede kristjanom v Rimu že ne: »Zakaj sodiš brata svojega? ali tudi ti, zakaj zaničuješ brata svojega? Saj se vsi postavimo pred sodni stol Božji. [. . .] Vsakdo izmed nas [bo] zase odgovor dajal Bogu.« (Rimljanom 14:10–12)

13. Zakaj Jehovove priče poročajo o oznanjevanju?

13 Ampak mar ni res, da se od vsake Priče pričakuje, da poroča o svojem oznanjevanju? To je že res. Toda namen tega imajo Priče jasno razložen v svojem priročniku, kjer beremo: ‚Prvi nasledniki Jezusa Kristusa so se zanimali za poročila o napredku oznanjevanja. (Marko 6:30) Delo je napredovalo in sestavljala so se statistična poročila skupaj s poročili o izrednih doživetjih oznanjevalcev dobre novice. [. . .] (Dejanja 2:5–11, 41, 47; 6:7; 1:15; 4:4) [. . .] Kako so morala takšna poročila poživiti zveste krščanske sodelavce! [. . .] Prav tako se trudi Jehovova novodobna organizacija, voditi točne zapise o delu, ki se opravlja v izpolnjevanju Matevža 24:⁠14.‘

14., 15. a) Kako se Drugi list Korinčanom nanaša na Vodstveni organ? b) Na temelju česa se mora odločati vsak kristjan in česa se mora ob tem zavedati?

14 Vodstveni organ je res ljubeča ureditev in njegovi člani so vsem posnemanja vreden zgled vere. (Filipljanom 3:17; Hebrejcem 13:7) Zvesti so Kristusu in ga imajo za svoj vzor, zato lahko rečejo enako kot Pavel: »Ne da gospodujemo veri vaši, temuč sodelavci smo za radost vašo; kajti z vero stojite.« (2. Korinčanom 1:⁠24) Vodstveni organ opazuje trenutne trende in opozarja na koristi poslušanja biblijskega nasveta, daje predloge glede upoštevanja biblijskih zakonov in načel, svari pred skritimi nevarnostmi ter daje ‚sodelavcem‘ potrebno spodbudo. Tako opravlja svoje krščansko oskrbništvo, pomaga sodelavcem vzdrževati veselje ter jih krepi v veri, da lahko ostanejo trdni. (1. Korinčanom 4:1, 2; Titu 1:7–9)

15 Kadar se Priča glede česa odloči na podlagi biblijskega nasveta, dobljenega po Vodstvenem organu, stori to zato, ker to sam želi, ker se je z lastnim preučevanjem Biblije sam prepričal, da je to prava pot. Vsakega Pričo Božja Beseda sama navaja, da upošteva modre svetopisemske nasvete, ki jih daje Vodstveni organ, in ob tem se popolnoma zaveda, da se bo tisto, za kar se bo odločil, poznalo na njegovem osebnem odnosu z Bogom, kateremu se je posvetil. (1. Tesaloničanom 2:⁠13)

Učenci in vojaki

16. Zakaj so nekateri izobčeni, če se o načinu življenja lahko odloča vsak sam?

16 Zakaj pa so nekateri od Jehovovih prič izobčeni, če lahko vsak sam odloča o tem, kako bo živel? O tem, da je za določen greh potrebno izobčenje, nihče ne odloča samovoljno. Pač pa je po Svetem pismu obvezno ukrepati le proti članu občine, ki se vdaja hudim grehom, kot so tisti, našteti v 5. poglavju Prvega lista Korinčanom. Kristjan je lahko torej izobčen zaradi nečistovanja, vendar le, če noče sprejeti duhovne pomoči ljubečih pastirjev. Jehovove priče pa niso edini, ki se ravnajo po tej krščanski navadi. V Encyclopedia of Religion piše: »Vsaka skupnost si pridržuje pravico, da se zaščiti pred člani, ki ji ne ustrezajo in morda spravljajo v nevarnost njeno splošno blaginjo. V verskem okolju so to pravico pogosto uveljavljali zato, ker so menili, da se z ukrepanjem proti posamezniku [z izobčenjem] spremeni njegov položaj pred Bogom.«

17., 18. Kako lahko ustreznost izobčenja ponazorimo s a) šolskim sistemom in b) z vojaško organizacijo?

17 Jehovove priče preučujejo Biblijo. (Jozue 1:8; Psalm 1:2; Dejanja 17:11) Biblijski izobraževalni program, ki ga pripravlja Vodstveni organ, bi lahko primerjali s šolskim učnim načrtom, ki ga izda kurikularni svet. Slednji sicer ne sestavi gradiva, ki se bo poučevalo, sestavi pa učni načrt, določi poučevalno metodo in izda potrebna navodila. Če kdo od učencev očitno kaže, da se noče ravnati po šolskih pravilih, povzroča težave součencem ali pa dela šoli sramoto, je lahko izključen iz šole. Šolske oblasti imajo pravico ukrepati v dobro vseh učencev.

18 Jehovove priče pa niso le učenci, so tudi vojaki Jezusa Kristusa, poučeni, da ‚bojujejo dobri boj vere‘. (1. Timoteju 6:12; 2. Timoteju 2:⁠3) Zato je razumljivo, da si posameznik, ki se kar naprej vede drugače, kot se to poda krščanskemu vojaku, nakoplje božje neodobravanje. Krščanski vojak se sicer lahko kot posameznik s svobodno izbiro odloči, kakor želi, mora pa nositi posledice svoje odločitve. Pavel dopoveduje: »Noben vojak se ne zapleta v vsakdanje opravke, da bi bil po volji tistemu, ki ga je izbral za vojaka. Če kdo tekmuje, ne dobi venca, če ne tekmuje po pravilih.« (2. Timoteju 2:4, 5, Ekumenska izdaja) Zreli kristjani, tudi tisti iz Vodstvenega organa, so na voljo izključno svojemu Voditelju, Jezusu Kristusu, in ravnajo »po pravilih«, tako da bodo lahko dobili nagrado, večno življenje. (Janez 17:3; Razodetje 2:⁠10)

19. O čem bi morali biti prepričani, ko preiščemo dejstva o krščanski posvetitvi?

19 Mar dejstva ne kažejo jasno, da so Jehovove priče Božji služabniki in ne sužnji ljudem? Posvečeni kristjani uživajo svobodo, za katero jih je Kristus osvobodil, obenem pa se pustijo v življenju voditi Božjemu duhu in Besedi ter služijo enotno skupaj s svojimi brati v Božji občini. (Psalm 133:1) In vidni rezultati tega bi morali pregnati vse dvome o izvoru njihove moči. Skupaj s psalmistom lahko zapojejo: »GOSPOD je moč moja in ščit moj; njemu je zaupalo srce moje, in pomagal mi je, zato se silno raduje srce moje in slavil ga bom s pesmijo svojo.« (Psalm 28:⁠7)

[Podčrtna opomba]

a Leta 1993 izdala Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc.

Kako bi odgovorili?

◻ Kako Watch Tower Society in podobne pravne institucije pomagajo Jehovovim pričam?

◻ Kako kristjanom koristi vloga Vodstvenega organa Jehovovih prič?

◻ Zakaj Jehovovo ljudstvo poroča o svojem oznanjevanju?

◻ V katerih primerih je primerno izobčiti posvečenega kristjana?

[Slika na strani 19]

Vodstveni organ v prvem stoletju je varoval enotnost nauka

[Slika na strani 23]

Jehovove priče se po vsem svetu veselijo svobode, za katero jih je Kristus osvobodil

    Publikacije v slovenščini (1970–2026)
    Odjava
    Prijava
    • Slovenščina
    • Deli
    • Nastavitve
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Pogoji uporabe
    • Politika zasebnosti
    • Nastavitve zasebnosti
    • JW.ORG
    • Prijava
    Deli