Izkazovati ljubezen tistim, ki so v potrebi

KRISTJANI imajo dolžnost, pa tudi prednost, da svojim bratom in sestram, ki so v potrebi, izkazujejo ljubezen. (1. Janezov 3:17, 18) Apostol Pavel je zapisal: »Delajmo dobro vsem, a najbolj tem, ki smo si ž njimi domači po veri.« (Galatom 6:10) Neki brat, ki že skoraj štiri desetletja služi Jehovu, je nedavno ob ženini bolezni in kasnejši smrti okusil ljubezen krščanske bratovščine. Takole piše:

»Ker sem doma skrbel za bolno ženo skoraj dva meseca, nisem mogel opravljati posvetnega dela. Kako zelo mi je odleglo, ko so nama prijatelji iz občine radovoljno priskočili na pomoč! S številnimi denarnimi darovi – ,za pomoč pri dodatnih stroških‘, kakor je pisalo na priloženih vizitkah – sem poravnal stroške posojila, javnih storitev in drugih izdatkov.

Dva tedna pred ženino smrtjo nama je okrajni nadzornik naklonil spodbuden obisk. Pokazal nama je celo diapozitive, ki jih je občina videla šele ob koncu tedna. Shode sva lahko poslušala po telefonu – tudi shode za terensko službo, ki jih je vodil okrajni nadzornik. Na enem od teh je vsem navzočim dejal, naj moji ženi v en glas rečejo: ,Pozdravljena!‘ Čeprav je torej bila telesno ločena od drugih, se ni nikoli počutila osamljeno.

V eni uri po njeni smrti so bili skoraj vsi starešine v moji hiši. Samo tisti dan me je obiskalo več kot sto bratov in sester. Za vse navzoče se je na mizi ,čudežno‘ pojavila hrana. Vseh daril, izrazov sočutja, tolažilnih besed in molitev zame niti ne morem začeti naštevati. Kako me je to poživilo! Nazadnje sem brate moral prositi, naj prenehajo skrbeti za hrano in pomoč pri čiščenju stanovanja!

Le kje drugje razen v Jehovovi organizaciji bi lahko našli takšno nesebično tolažbo, skrb in ljubezen? Večina ljudi danes lahko na prste ene roke našteje svoje prave prijatelje. Nas pa Jehova blagoslavlja z veliko družino duhovnih bratov in sester!« (Marko 10:29, 30)