Zvestovdano služiti z Jehovovo organizacijo

»Z zvestovdanim boš ravnal zvestovdano.« (2. SAMUELOVA 22:26, NW)

1., 2. Naštejte nekaj zgledov zvestovdanosti, ki jih lahko vsak od nas vidi v občini.

STAREŠINA pozno zvečer pripravlja govor za krščanski shod. Rad bi že končal in se malo sprostil, toda še vedno dela. Išče svetopisemske zglede in prispodobe, ki bodo čredi segle v srce in jo spodbudile. Na večer shoda bi izčrpana starša iz te iste občine z veseljem ostala doma, toda ne. Potrpežljivo pripravita otroke in skupaj se odpravijo na shod. Po shodu pa skupina kristjanov razpravlja o starešinovem govoru. Neko sestro že mika, da bi povedala, da je ta isti brat nekoč prizadel njena čustva. A namesto tega raje navdušeno spregovori o eni od izrečenih misli. Ali ste opazili, kaj je skupnega vsem trem scenarijem?

² Skupna točka je zvestovdanost. Starešina si zvestovdano prizadeva, da bi služil Božji čredi; starša zvestovdano obiskujeta občinske shode; sestra zvestovdano podpira starešine. (Hebrejcem 10:24, 25; 13:17; 1. Petrov 5:2) Prav zares, Božje ljudstvo je v prav vseh vidikih življenja odločeno zvestovdano služiti z Jehovovo organizacijo.

3. Zakaj je tako pomembno, da ostanemo zvestovdani Jehovovi zemeljski organizaciji?

³ Ko Jehova gleda na ta pokvarjeni svet, vidi zelo malo zvestovdanosti. (Miha 7:2, NW) Kako radostno mora zato biti njegovo srce, ko opazuje zvestovdanost svojega ljudstva! Da, razveseljuje ga vaša zvestovdanost. Hkrati pa ta ista zvestovdanost jezi Satana, izvirnega upornika, in ga postavlja na laž. (Pregovori 27:11; Janez 8:44) Bodite prepričani, da vam bo poskusil spodkopati zvestovdanost Jehovu in Njegovi zemeljski organizaciji. Zato si sedaj poglejmo, kako skuša to doseči. Tako bomo laže uvideli, kako lahko ostanemo zvestovdani do konca. (2. Korinčanom 2:11)

Osredotočanje na nepopolnost lahko razje zvestovdanost

4. a) Zakaj je tako enostavno kritično gledati na tiste, ki imajo avtoriteto? b) Kako se je Korah izkazal nezvestovdan Jehovovi organizaciji?

⁴ Kadar ima brat v občini kako odgovorno nalogo, lahko postanejo njegove napake očitnejše. Kako enostavno je kritizirati ,pazder v očesu brata svojega, bruna v očesu svojem pa ne čutiti‘! (Matevž 7:1–5) In če o napakah potem še premišljujemo, lahko to pripelje do nezvestovdanosti. V ponazoritev tega razmislite o nasprotju med Korahom in Davidom. Korah je imel veliko odgovornosti in je bil verjetno zvestovdan mnogo let, toda postal je častihlepen. Mojzesu in Aronu, svojima prvima bratrancema, je zameril, da sta imela avtoriteto. Čeprav je bil Mojzes med vsemi najbolj krotek, je nanj očitno začel gledati s kritičnim očesom. Verjetno je v njem videl napake. Vendar pa te napake niso opravičevale Korahove nezvestovdanosti Jehovovi organizaciji. Jehova ga je nazadnje pokončal. (4. Mojzesova 12:3; 16:11, 31–33)

5. Zakaj bi Davida lahko zamikalo, da bi se uprl Savlu?

⁵ David pa je služil kralju Savlu. Savel je bil sprva dober kralj, a je kasneje postal hudoben. In David je potreboval vero, zdržljivost in celo nekaj iznajdljivosti, da je lahko prestal njegove napade ljubosumja. Vseeno pa je takrat, ko je imel priložnost za maščevanje, rekel, da bi bilo ,z Jehovovega gledišča nezaslišano‘, če bi ravnal nezvestovdano zoper Jehovovega maziljenca. (1. Samuelova 26:11, NW)

6. Česa ne bi smeli nikoli narediti, pa čeprav pri starešinah opazimo slabosti in napake?

⁶ Kadar je videti, da nekateri, ki vodijo med nami, zmotno razsojajo, da govorijo osorno oziroma se zdijo pristranski, ali se bomo pritoževali nad njimi in morda s tem v občini pospeševali kritičnega duha? Ali bomo v znak protesta nehali hoditi na shode? Zagotovo ne! Kot David tudi mi ne bomo nikoli dovolili, da bi nas napake drugih navedle na nezvestovdanost Jehovu in njegovi organizaciji! (Psalm 119:165)

7. Kakšne pokvarjene navade so se med drugim razvile v zvezi z jeruzalemskim templjem in kaj si je o tem mislil Jezus?

⁷ Največji človeški zgled zvestovdanosti je bil Jezus Kristus, preroško opisan kot Jehovov »zvestovdani«. (Psalm 16:10, NW) Zaradi zlorabljanja jeruzalemskega templja je zvestovdanost prav gotovo postala izziv. Jezus je vedel, da delo velikega duhovnika in žrtve predpodabljajo njegovo lastno strežbo in žrtveno smrt, vedel pa je tudi, kako pomembno je, da se ljudje iz tega učijo. Zato je kar prekipeval od pravične jeze, ko je videl, da je tempelj postal ,razbojniška jama‘. Z od Boga dano oblastjo ga je dvakrat očistil.a (Matevž 21:12, 13; Janez 2:15–17)

8. a) Kako je Jezus pokazal, da je res zvestovdan tempeljski ureditvi? b) Kako lahko pokažemo cenjenje do tega, da lahko Jehova častimo skupaj z njegovo čisto organizacijo?

⁸ Vseeno pa je Jezus zvestovdano podpiral tempeljsko ureditev. Vse od otroštva je v templju redno obiskoval praznike in tam pogosto tudi učil. Plačal je celo tempeljski davek, pa čeprav mu to v resnici sploh ne bi bilo treba. (Matevž 17:24–27) In tudi revno vdovo je pohvalil, ker je v tempeljsko zakladnico vrgla »ves živež svoj«. Jehova je tempelj sicer kmalu za tem za vedno zavrgel. Toda vse do takrat mu je bil Jezus zvestovdan. (Marko 12:41–44; Matevž 23:38) Današnja Božja zemeljska organizacija pa je mnogo vzvišenejša od judovskega sistema, z njegovim templjem vred. Resda ni popolna zato so včasih potrebne prilagoditve. Toda tudi pokvarjenost je ne prežema, niti je Bog Jehova ne namerava nadomestiti. Nikoli ne bi smeli dovoliti, da bi nas nepopolnost, ki jo najdemo v njej, zagrenila oziroma nas navedla h kritičnemu in negativnemu duhu. Raje posnemajmo zvestovdanost Jezusa Kristusa. (1. Petrov 2:21)

Naša lastna nepopolnost

9., 10. a) Kako Satanova stvarnost izkorišča našo nepopolnost, da bi nas zvabila v nezvestovdano vedenje? b) Kaj bi moral narediti nekdo, ki se je resno pregrešil?

⁹ Satan pa skuša nezvestovdanost pospeševati tudi tako, da izkorišča našo nepopolnost. Njegova stvarnost izrablja naše slabosti in nas mami, da bi naredili kaj, kar je v Jehovovih očeh napačno. Na žalost jih vsako leto na tisoče podleže nemorali. Nekateri to nezvestovdanost dopolnjujejo še s tem, da živijo dvojno življenje – hodijo po poti krivičnosti, ob tem pa se pretvarjajo, da so zvesti kristjani. Neka mlada ženska je glede serije člankov »Mladi vprašujejo:« na to temo iz revije Prebudite se! napisala: »Ti članki so moja življenjska zgodba.« Na skrivaj je prijateljevala z mladimi, ki niso ljubili Jehova. In kakšne so bile posledice? Takole piše: »Moje življenje se je vedno bolj pogrezalo, poleg tega pa sem se vpletla tudi v nemoralo in morala biti pokarana. Oškodovala sem si odnos z Jehovom, starši in starešine pa mi niso več zaupali.«b

¹⁰ Tej mladenki so pomagali starešine, in začela je ponovno zvestovdano služiti Jehovu. Na žalost pa so pri mnogih posledice veliko hujše in nekateri se nikoli več ne vrnejo v občino. Koliko boljše je biti zvestovdan in se upirati skušnjavam v tem hudobnem svetu! Upoštevajte opozorila iz Stražnega stolpa in Prebudite se! o stvareh, kot sta posvetna družba in poniževalna zabava. Da le ne bi v nobenem trenutku podlegli nezvestovdanemu vedenju. Če pa se to vendarle zgodi, se nikar ne pretvarjajte. (Psalm 26:4) Raje poiščite pomoč krščanskih staršev in starešin, saj so tam zato, da vam pomagajo. (Jakob 5:14)

11. Zakaj bi bilo napačno gledati nase kot na brezupno slabega in kateri biblijski precedens bi nam lahko pomagal popraviti gledišče?

¹¹ Nepopolnost pa nas lahko ogrozi še drugače. Nekateri, ki zagrešijo kaj nezvestovdanega, gredo tako daleč, da ne poskušajo več ugajati Jehovu. Spomnite se Davida, ki se je zelo resno pregrešil, pa se ga je Jehova vseeno še dolgo po njegovi smrti spominjal kot zvestega služabnika. (Hebrejcem 11:32; 12:1) Zakaj? Ker si ni nikoli nehal prizadevati, da bi mu ugajal. V Pregovorih 24:16 piše: »Kajti sedemkrat pade pravični, a zopet vstane.« Če nam spodrsne in zaradi kakšne slabosti, s katero se pač bojujemo, naredimo manjši greh, morda večkrat, smo lahko v Jehovovih očeh še vedno pravični, če potem vedno ,vstanemo‘ oziroma se iskreno pokesamo ter nadaljujemo zvestovdano službo. (Primerjaj 2. Korinčanom 2:7.)

Pazite se zahrbtnih oblik nezvestovdanosti!

12. Kako je v primeru farizejev togo, legalistično stališče vodilo do nezvestovdanosti?

¹² Nezvestovdanost se lahko pojavi tudi v zahrbtnih oblikah. Morda celo pod krinko zvestovdanosti! Tako so denimo farizeji Jezusovih dni nase verjetno gledali kot na zelo zvestovdane.c Vendar pa so spregledali razliko med tem, kaj pomeni biti zvestovdan (lojalen) in kaj neprožen privrženec človeških pravil, saj so bili togi in strogo razsojevalni. (Primerjaj Propovednik 7:16.) Pravzaprav so bili nezvestovdani ljudstvu, ki bi mu morali služiti, duhu Postave, za katero so trdili, da jo poučujejo, in samemu Jehovu. Jezus pa je po drugi strani bil zvestovdan duhu Postave, ki je temeljila na ljubezni. Tako je ljudstvo krepil in spodbujal, prav kakor je bilo zanj napovedano v mesijanskih prerokbah. (Izaija 42:3; 50:4; 61:1, 2)

13. a) Kako bi krščanski starši lahko bili nezvestovdani? b) Zakaj starši ne bi smeli biti pretirano strogi, kritični ali negativni, kadar disciplinirajo svoje otroke?

¹³ Kristjanom, ki imajo določeno avtoriteto, lahko Jezusov zgled v tem zelo koristi. Zvestovdani starši se na primer zavedajo, da morajo svoje otroke disciplinirati. (Pregovori 13:24, NW) Vendar pa pri tem pazijo, da jih ne bi zagrenili s strogim discipliniranjem, izvršenim v jezi, ali pa z nenehno poplavo kritik. Otroke, ki menijo, da svojim staršem ne morejo nikoli ugoditi ali pa da so starši tako negativni in kritični samo zaradi svoje vere, lahko namreč to kaj hitro potre, posledica tega pa je, da se odtujijo od prave vere. (Kološanom 3:21)

14. Kako lahko krščanski pastirji pokažejo, da so res zvestovdani čredi, kateri služijo?

¹⁴ Podobno tudi krščanski starešine in potujoči nadzorniki posvečajo pozornost problemom in nevarnostim, s katerimi se srečuje čreda. So zvestovdani pastirji, ki svetujejo, kadar je treba, pri čemer se morajo prej prepričati, ali poznajo vsa dejstva, in skrbno paziti, da njihove besede temeljijo na Bibliji in Družbinih publikacijah. (Psalm 119:105; Pregovori 18:13) Poleg tega se zavedajo, da čreda od njih pričakuje, da jo bodo duhovno krepili in hranili. Zato si prizadevajo posnemati Jezusa Kristusa, Dobrega pastirja. Zvestovdano strežejo čredi teden za tednom na krščanskih shodih, na katerih je ne tlačijo, temveč jo krepijo in ji utrjujejo vero. (Matevž 20:28; Efežanom 4:11, 12; Hebrejcem 13:20, 21)

15. Kako so nekateri iz prvega stoletja dokazali, da so zgrešeno zvestovdani?

¹⁵ Še ena zahrbtna oblika nezvestovdanosti pa je zgrešena zvestovdanost. Prava zvestovdanost v biblijskem pomenu namreč ne dovoljuje, da bi vdanost komur koli ali čemur koli postavili pred zvestovdanost Bogu Jehovu. Ker so se mnogi Judje iz prvega stoletja trdovratno držali mojzesovske postave in judovske stvarnosti, je nastopil čas, da Jehova od tega upornega naroda odtegne svoj blagoslov in ga nakloni duhovnemu Izraelu. Le sorazmerno malo jih je bilo zvestovdanih Jehovu in se prilagodilo tej važni spremembi. Celo med pravimi kristjani so se nekateri pojudenci vztrajno želeli vrniti k »slabotnim in bednim prvinam« Mojzesovske postave, ki se je spolnila v Kristusu. (Galatom 4:9, EI; 5:6–12; Filipljanom 3:2, 3)

16. Kako se zvestovdani Jehovovi služabniki odzivajo na prilagoditve?

¹⁶ V nasprotju z njimi pa se je Jehovovo današnje ljudstvo izkazalo zvestovdano tudi v obdobju sprememb. S tem, ko postaja luč razodetih resnic vse jasnejša, prihaja tudi do določenih sprememb. (Pregovori 4:18) Tako nam je »zvesti in preudarni suženj« pred kratkim pomagal prečistiti razumevanje glede izraza ,pokolenje‘ (NW), iz Matevževega evangelija 24:34, in časa sodbe ,ovc‘ in »kozlov«, omenjenih v Matevževem evangeliju 25:31–46, kakor tudi naše gledišče do določenih oblik civilne službe. (Matevž 24:45, NW) Nedvomno bi bili nekateri odpadniki zelo veseli, če bi se mnogo Jehovovih prič togo oklepalo prejšnjega razumevanja teh zadev in zavračalo napredovanje. A zgodilo se ni nič takega. Zakaj ne? Ker je Jehovovo ljudstvo zvestovdano.

17. Kako nas lahko naši ljubljeni včasih preskusijo v zvestovdanosti?

¹⁷ Zgrešena zvestovdanost pa nas lahko prizadene še bolj osebno. Kadar se kak drag prijatelj ali celo družinski član odloči za pot, ki je v nasprotju z biblijskimi načeli, se nam morda zdi, kakor da je naša zvestovdanost razdvojena. Povsem naravno je namreč, da se čutimo zvestovdani družinskim članom. Vendar pa vdanost njim ne bi smela nikoli priti pred zvestovdanost Jehovu! (Primerjaj 1. Samuelova 23:16–18.) Storilcu pregreška tudi ne bomo pomagali prikriti resnega greha, niti se mu ne bomo pridružili zoper starešine, ki mu skušajo ,pomagati v pravi stan v duhu krotkosti‘. (Galatom 6:1) Če bi to naredili, bi bili nezvestovdani Jehovu, njegovi organizaciji in ljubljeni osebi. Navsezadnje bi s tem, ko bi grešnika obvarovali potrebnega discipliniranja, dejansko preprečili, da bi ga dosegel izraz Jehovove ljubezni. (Hebrejcem 12:5–7) Zapomnite si tudi, da so »udarci prijateljevi [. . .] iz zvestih misli«. (Pregovori 27:6) Odkrit in ljubeč nasvet, ki temelji na Božji Besedi, bo morda ranil ponos ljubljene osebe, ki je zašla na krivo pot, toda nazadnje se lahko izkaže, da ji je rešil življenje.

Zvestovdanost kljub preganjanju

18., 19. a) Kaj je Ahab želel od Nabota in zakaj mu Nabot tega ni hotel dati? b) Ali je bila Nabotova zvestovdanost vredna cene? Pojasnite.

¹⁸ Satan včasih napada našo zvestovdanost neposredno. Razmislite, kaj se je zgodilo Nabotu. Ko je kralj Ahab pritiskal nanj, naj mu proda svoj vinograd, mu je odvrnil: »GOSPOD mi ne daj [z Jehovovega gledišča je nezaslišano, NW], da bi dal očetov svojih dediščino tebi!« (1. kraljev 21:3) Nabot ni bil trdovraten. Bil je zvestovdan. Mojzesovska postava je namreč Izraelcem zapovedovala, da dedne posesti dežele ne smejo prodati za vedno. (3. Mojzesova 25:23–28) Nabot je gotovo vedel, da bi ga ta izprijeni kralj lahko dal umoriti, saj je Ahab svoji ženi Jezabeli že dovolil umoriti mnogo Jehovovih prerokov! Toda ostal je trden. (1. kraljev 18:4)

¹⁹ Zvestovdanost včasih terja tudi svojo ceno. Tako je Jezabela Nabotu s pomočjo dveh ,ničvrednežev‘ (SSP) podtaknila zločin, ki ga ni storil. Zato so ga skupaj z njegovimi sinovi umorili. (1. kraljev 21:7–16; 2. kraljev 9:26) Toda ali to pomeni, da je bila Nabotova zvestovdanost zgrešena? Ne! Nabot je namreč med mnogimi zvestovdanimi možmi in ženami, ki so prav sedaj »živi« v Jehovovem spominu in varno spijo v grobu do vstajenja. (Lukež 20:38; Dejanja 24:15)

20. Kako nam lahko upanje pomaga, da ostanemo zvestovdani?

²⁰ Ta ista obljuba pa daje zagotovilo tudi današnjim Jehovovim zvestovdanim pripadnikom. Zavedamo se, da nas lahko zvestovdanost v tem svetu drago stane. Jezus Kristus je zvestovdanost plačal s svojim življenjem, sledilcem pa povedal, da z njimi ne bodo ravnali nič bolje. (Janez 15:20) In kakor je njega krepilo njegovo upanje na prihodnost, tako tudi nas krepi naše. (Hebrejcem 12:2) Tako lahko ostanemo zvestovdani kljub takšnemu ali drugačnemu preganjanju.

21. Kaj Jehova zagotavlja svojim zvestovdanim?

²¹ Resda je danes med nami sorazmerno malo takih, katerih zvestovdanost je napadana neposredno. Toda še pred koncem se bo Božje ljudstvo verjetno srečalo z večjim preganjanjem. Kako si lahko zagotovimo, da bomo takrat ostali zvestovdani? Tako, da smo zvestovdani že sedaj. Jehova nam je dal velik naloģ, namreč da oznanjujemo in poučujemo o njegovem Kraljestvu. Zvestovdano se oprimimo tega življenjsko važnega dela. (1. Korinčanom 15:58) Če ne bomo dovolili, da bi nam človeška nepopolnost razjedla zvestovdanost do Jehovove organizacije, in se bomo varovali zahrbtnih oblik nezvestovdanosti, kot je zgrešena zvestovdanost, bomo bolj pripravljeni na morebitne težje preskuse zvestovdanosti. Kakor koli že, vedno smo lahko prepričani, da je Jehova zanesljivo zvestovdan svojim zvestovdanim služabnikom. (2. Samuelova 22:26) Da, on bo varoval svoje zvestovdane! (Psalm 97:10)

[Podčrtne opombe]

Kako bi odgovorili?

◻ Kako lahko preprečimo, da bi nas nepopolnost drugih vodila v nezvestovdanost?

◻ Kako nas lahko lastna nepopolnost vodi v nezvestovdano vedenje?

◻ Kako se lahko upiramo težnji, da bi bila naša zvestovdanost zgrešena?

◻ Kaj nam bo pomagalo, da bomo ostali zvestovdani tudi med preganjanjem?

[Okvir na strani 9]

Zvestovdano služiti v Betelu

»Vse naj poteka spodobno in urejeno,« je zapisal apostol Pavel. (1. Korinčanom 14:40, Ekumenska izdaja) Pavel je vedel, da je za delovanje občine potrebna ,urejenost‘, organiziranost. Podobno se morajo starešine tudi danes odločati o praktičnih stvareh, kot so določanje, h kateri knjižnopreučevalni skupini bo kdo v občini spadal, organiziranje shodov za terensko službo in preverjanje obdelanosti področja. In takšne priprave lahko včasih preskusijo zvestovdanost. Te namreč niso božansko navdihnjene zapovedi, zato ne morejo biti po godu prav vsakemu posamezniku.

Ali je za vas občasno izziv biti zvestovdan kaki praktični ureditvi znotraj krščanske občine? Če je, potem vam bo morda v pomoč zgled Betela. Ime Betel je hebrejski izraz, ki pomeni »Božja hiša«, in tako se imenujejo vse 104 podružnice Watch Tower Society, tudi upravno središče v Združenih državah.* Prostovoljni delavci, ki živijo in delajo v betelskih kompleksih, želijo, da bi ta mesta odsevala strahospoštovanje do Jehova in mu dajala čast. To pa od vsakega od njih zahteva zvestovdanost.

Obiskovalci Betela pogosto komentirajo urejenost in čistost, ki jo tam vidijo. Delavci so organizirani in srečni. V govoru in obnašanju ter celo z videzom odsevajo zrelo, biblijsko šolano krščansko vest. Vsi člani betelske družine se zvestovdano ravnajo po normah Božje Besede.

Poleg tega jim je Vodstveni organ priskrbel priročnik z naslovom Složno prebivati skupaj, v katerem so dobrohotno opisane nekatere praktične priprave, ki so potrebne, da bi lahko tako velika družina uspešno delala skupaj. (Psalm 133:1) Tako se denimo v priročniku obravnavajo zadeve, kot so ureditev sob, obroki hrane, higiena, oblačenje in osebna urejenost ter podobno. Člani betelske družine zvestovdano podpirajo takšne priprave in se po njih ravnajo, in sicer tudi takrat, kadar bi jih osebne želje morda vodile v drugo smer. Na ta priročnik ne gledajo kot na množico hladnih pravil in predpisov, temveč kot na skupino koristnih smernic, zasnovanih tako, da pospešujejo složnost in harmonijo. Nadzorniki zvestovdano podpirajo te, na Bibliji temelječe postopke in jih pozitivno uporabljajo za izgrajevanje ter spodbujanje betelske družine, da bi nadaljevala sveto betelsko službo.

* Te tovarniške, pisarniške in stanovanjske zgradbe ne predstavljajo Božjega velikega duhovnega templja ali hiše. Božji duhovni tempelj je Božja ureditev za čisto čaščenje. (Miha 4:1) Kot takšen zato ni omejen na nobeno fizično zgradbo na zemlji.

[Okvir na strani 10]

Lojalist in legalist

Leta 1916 je v Encyclopædia of Religion and Ethics pisalo, da je »razliko med lojalistom in legalistom mogoče najti vedno in povsod«. Takole piše: »Legalist naredi tisto, kar mu rečejo. Pri tem ne krši nobenih pravil in je zvest pisani besedi. Potem pa je tu lojalist, ki tudi ravna tako, a [. . .] se je nanj moč zanesti še mnogo bolj, ki se svoje naloge loti z vsem srcem, ki oblikuje svojega duha po duhu namena, kateremu služi.« V tem istem delu je nadalje pisalo: »Biti lojalen oziroma zvestovdan pomeni biti veliko več kot le poslušen zakonu. [. . .] Lojalen človek se od človeka, poslušnega zakonu, loči po tem, da služi z vsem srcem in razumom. [. . .] Ne dovoli si, da bi si hote nakopal grehe, bodisi s tem, da bi storil nekaj, česar ne bi smel oziroma ne bi spol­nil nečesa, kar je treba opraviti, bodisi iz nevednosti.«