Ali hodite po poti kreposti?

»Kar je količkaj krepostno in hvalevredno, vse to imejte v mislih.« (FILIPLJANOM 4:8, SSP)

1. Kaj je pregreha in zakaj ni pokvarila Jehovovega čaščenja?

PREGREHA je moralna sprijenost oziroma pokvarjenost. Svet, v katerem živimo, je z njo prežet. (Efežanom 2:1–3) Vendar Bog Jehova ne bo dovolil, da se pokvari tudi njegovo čisto čaščenje. Po krščanskih izdajah, shodih, zborih in zborovanjih nas pravočasno opozarja pred slabim ravnanjem. Dobivamo trezno svetopisemsko pomoč, da bi se ,držali tistega, kar je dobro‘ v Božjih očeh. (Rimljanom 12:9) Zato Jehovove priče kot organizacija stremimo za tem, da bi bili čisti, krepostni. Kako pa je z nami kot posamezniki? Da, ali tudi vi hodite po poti kreposti?

2. Kaj je krepost in zakaj si moramo prizadevati, da bi ostali krepostni?

² Krepost je moralna vrlina, dobrota, pravilno ravnanje in mišljenje. Ni pasivna lastnost, temveč dejavna in pozitivna. Krepost pomeni več kot le to, da se človek ogiba greha. Pomeni hoditi za tem, kar je dobro. (1. Timoteju 6:11) Apostol Peter je sokristjane spodbujal: ,Dodajte vaši veri krepost.‘ (SSP) Kako pa? Tako da si ,z vso gorečnostjo prizadevate [odzvati se na Božje dragocene obljube]‘. (2. Petrov 1:5) Ker smo grešne narave, si moramo zares prizadevati, da bi ostali krepostni. Bogaboječi posamezniki v preteklosti so tako ravnali, tudi ko so se srečali z velikanskimi ovirami.

Hodil je po poti kreposti

3. Katera hudobna dejanja je zagrešil kralj Ahaz?

³ V Svetem pismu je mnogo pripovedi o tistih, ki so hodili po poti kreposti. Razmislite denimo o krepostnem Ezekiju. Njegov oče, judovski kralj Ahaz, je verjetno častil Moloha. »Dvajset let je bilo Ahazu, ko je zakraljeval, in vladal je šestnajst let v Jeruzalemu; in ni delal, kar bi bilo prav v očeh GOSPODA, Boga njegovega, kakor oče njegov David, temuč hodil je po poti kraljev Izraelovih, celo sina svojega je daroval, da je šel skozi ogenj, po gnusobah poganov, ki jih je GOSPOD pregnal izpred sinov Izraelovih. In daroval je ter žgal kadilo na višavah in po hribih in pod vsakim zelenim drevesom.« (2. kraljev 16:2–4) Nekateri trdijo, da je ,iti skozi ogenj‘ označevalo nekakšen očiščevalni obred in ne človeške žrtve. Vendar John Day v knjigi Molech​—A God of Human Sacrifice in the Old Testament komentira: »Klasični in punski [kartažanski] viri, pa tudi arheološki, potrjujejo resničnost človeških žrtev [. . .] v kanaanskem svetu, zato ni nobenega razloga, da bi dvomili o starotestamentnih namigih [na človeške žrtve].« Poleg tega v Drugi knjigi letopisov 28:3 povsem določno piše, da je Ahaz ,otroke svoje peljal kot daritev skozi ogenj‘. (Primerjaj 5. Mojzesova 12:31; Psalm 106:37, 38.) Kako hudobna dejanja so to bila!

4. Kako se je v pregrešnem okolju vedel Ezekija?

⁴ Kako pa je to pregrešno okolje prenašal Ezekija? Zanima nas 119. psalm, ker so nekateri prepričani, da ga je napisal Ezekija, ko je bil še princ. (Psalm 119:46, 99, 100) V kakšnih razmerah je živel, nam lahko odkrijejo naslednje besede: »Tudi knezi sedé in govoré zoper mene, a hlapec tvoj premišlja postave tvoje. Od otožnosti se v solzah taja duša moja.« (Psalm 119:23, 28) Obkrožali so ga častilci lažne vere, zato so se mu člani kraljevega dvora morda posmehovali in to toliko, da tudi spati ni mogel. Kljub temu je hodil po poti kreposti, pozneje zakraljeval ter »delal, kar je bilo prav v očeh GOSPODOVIH [. . .]. On je upal v GOSPODA, Boga Izraelovega.« (2. kraljev 18:1–5)

Ostali so krepostni

5. S katerimi preskušnjami so se morali spoprijeti Daniel in njegovi trije tovariši?

⁵ V kreposti so bili zgledni tudi Daniel in njegovi trije hebrejski tovariši Hananija, Misael in Azarija. Iz domovine so jih nasilno odpeljali v Babilon. Nadeli so jim babilonska imena – Beltsazar, Sadrah, Mesah in Abednego. Ponudili so jim ,kraljeva jedila‘, tudi hrano, ki jo je Božji zakon prepovedoval. Poleg tega so jih prisilili v triletno strokovno spopolnjevanje, povezano s ,pismenstvom in jezikom Kaldejcev‘. To ni pomenilo le naučiti se drugega jezika, saj izraz ,Kaldejci‘ tu zelo verjetno označuje razred učenjakov. Ti mladi Hebrejci so bili s tem izpostavljeni sprijenim babilonskim naukom. (Daniel 1:1–7)

6. Zakaj lahko rečemo, da je Daniel hodil po poti kreposti?

⁶ Daniel in njegovi trije tovariši pa so si kljub hudim pritiskom, naj se uklonijo, izbrali krepost in ne pregrehe. V Danielu 1:21 piše: »Daniel je ostal do prvega leta kralja Cira.« Da, Daniel je »ostal« kreposten Jehovov služabnik več kot 80 let in tako doživel vzpon in padec nekaj mogočnih kraljev. Bogu je ostal zvest kljub spletkam in zarotam pokvarjenih vladnih uradnikov in kljub babilonski veri, ki je bila prežeta s spolno pregreho. Še naprej je hodil po poti kreposti.

7. Kaj se lahko naučimo iz poti, ki so si jo izbrali Daniel in njegovi trije tovariši?

⁷ Od bogaboječega Daniela in njegovih tovarišev se lahko veliko naučimo. Hodili so po poti kreposti in niso dovolili, da bi jih babilonska kultura asimilirala. Resda so jim nadeli babilonska imena, vendar niso nikoli izgubili svoje identitete kot Jehovovi služabniki. Babilonski kralj je še po kakih 70 letih poklical Daniela po njegovem hebrejskem imenu! (Daniel 5:13) Daniel ni v vsem svojem dolgem življenju nikoli hotel narediti kompromisa niti v najmanjši stvari. Ko je bil še mladenič, se je »namenil v srcu, da se ne bo omadeževal s kraljevo jedjo«. (Daniel 1:8) Daniel in njegovi trije tovariši so se s takšno brezkompromisno držo nedvomno krepili za preživetje poznejših preskušenj, ko je šlo za življenje ali smrt. (Daniel, 3. in 6. poglavje)

Hoditi po poti kreposti danes

8. Kako se lahko mladi kristjani upirajo temu, da bi jih asimiliral Satanov svet?

⁸ Podobno kot Daniel in njegovi trije tovariši tudi današnje Božje ljudstvo ne dovoli, da bi jih asimiliral Satanov hudemu vdani svet. (1. Janezovo 5:19) Če si mlad kristjan, te vrstniki morda močno silijo, da bi posnemal njihov skrajnostni okus glede oblačenja, urejanja in glasbe. Toda namesto da se ravnate po vsaki modni muhi ali slogu, ki se pojavi, ostanite odločni in se ne »prilagajajte temu svetu«. (Rimljanom 12:2, SSP) ,Odpovejte se brezbožnosti in posvetnim željam ter živite razumno, pravično in res pobožno.‘ (Titu 2:11, 12, SSP) Ni pomembno, ali vas priznajo vrstniki, temveč ali vas prizna Jehova. (Pregovori 12:2)

9. S kakšnimi pritiski se morda srečujejo kristjani v poslovnem svetu in kako bi se morali vesti?

⁹ Tudi odrasli kristjani se srečujejo s pritiski in morajo biti krepostni. Krščanski poslovneži so morda v skušnjavi, da bi segli po dvomljivih metodah ali prezrli državne predpise in davčne zakone. Toda mi »hočemo pošteno živeti in ravnati v vsem« ne glede na to, kako se vedejo poslovni tekmeci ali sodelavci. (Hebrejcem 13:18) Po Svetem pismu moramo biti do delodajalcev, uslužbencev, strank in svetnih oblasti pošteni in pravični. (5. Mojzesova 25:13–16; Matevž 5:37; Rimljanom 13:1; 1. Timoteju 5:18; Titu 2:9, 10) Stremimo tudi za tem, da bi pri poslovnih zadevah vzdrževali red. Z natančnimi zapiski in pisnimi pogodbami lahko pogosto preprečimo nesporazume.

Bodite oprezni!

10. Zakaj je treba, da ,smo oprezni‘ glede izbire glasbe?

¹⁰ V Psalmu 119:9 je osvetljen nadaljnji vidik tega, kako ostati krepostni v Božjih očeh. Psalmist je zapel: »Kako ohrani mladenič stezo svojo brez madeža? Držeč se je [da je oprezen, NW] po besedi tvoji.« Eno od Satanovih najučinkovitejših orožij je glasba, ki ima moč razvneti čustva. Na žalost nekateri kristjani glede glasbe niso ,bili oprezni‘ in so se pogreznili v njene skrajne oblike, kot sta rap in težkometalna glasba. Nekateri morda ugovarjajo, češ da jim takšna glasba ne škodi ali da besedilu ne posvečajo nobene pozornosti. Drugi pravijo, da pač uživajo v močnem ritmu oziroma zvoku glasnih kitar. Vendar za kristjane ni sporno to, ali je nekaj zabavno. Skrbi jih, ali je »Gospodu po volji«. (Efežanom 5:10) Težkometalna in rap glasba večinoma spodbujata k pregreham, kot so psovanje, nečistovanje in celo satanizem – k rečem, za katere med Božjim ljudstvom zagotovo ni prostora.a (Efežanom 5:3) Za vsakega od nas, bodisi mladega ali starega, bo koristno, če bo razmislil o vprašanju: ,Ali glede na svojo izbiro glasbe hodim po poti kreposti ali pregrehe?‘

11. Kako je lahko kristjan oprezen glede televizijskega sporeda, videokaset in kino predstav?

¹¹ K pregrehi spodbujajo tudi mnogi televizijski sporedi, videokasete in kino predstave. Po besedah znanega strokovnjaka za duševno zdravje v večini filmov, ki jih uprizarjajo, prevladujejo ,hedonizem, spolnost, nasilje, pohlep in sebičnost‘. Zato biti oprezen pomeni tudi, da izbiramo, kaj bomo gledali. Psalmist je molil: »Odvrni oči moje, da ne gledajo ničemurnosti.« (Psalm 119:37) Mladi kristjan Joseph je to načelo upošteval. Ko je kak film pričel očitno kazati spolnost in nasilje, je odšel iz kina. Ali ga je bilo za to sram? »Sploh ne,« pravi Joseph. »Najprej sem pomislil na Jehova in na to, kako bi mu ugajal.«

Vloga preučevanja in poglobljenega razmišljanja

12. Zakaj je za to, da bi hodili po poti kreposti, treba osebno preučevati in poglobljeno razmišljati?

¹² Ni dovolj le ogibati se slabega. Hoditi po poti kreposti zajema tudi preučevanje in poglobljeno razmišljanje o dobrih rečeh, zapisanih v Božji Besedi, s ciljem, da bi njena pravična načela v življenju tudi uporabljali. »Kako ljubim zakon tvoj!« je vzkliknil psalmist. »Ves dan je o njem premišljevanje moje.« (Psalm 119:97) Ali je osebno preučevanje Biblije in krščanskih izdaj del vašega tedenskega urnika? Najti si čas za marljivo preučevanje Božje Besede in za poglobljeno razmišljanje o njej skupaj z molitvijo je lahko res izziv. Vendar je pogosto mogoče, da si čas odkupite od drugih dejavnosti. (Efežanom 5:15, 16) Morda vam bodo za molitev, preučevanje in poglobljeno razmišljanje odgovarjale že kar zgodnje jutranje ure. (Primerjaj Psalm 119:147.)

13., 14. a) Zakaj je poglobljeno razmišljanje neprecenljivo? b) O katerih svetopisemskih stavkih naj bi poglobljeno razmišljali, da bomo laže sovražili spolno nemoralo?

¹³ Poglobljeno razmišljanje je neprecenljive vrednosti, ker si tako naučeno laže zapomnimo. Še pomembnejše pa je, da nam pomaga razširiti božanski pogled. Ponazorimo: Vedeti, da Bog prepoveduje nečistovanje je eno, toda ,sovražiti hudo in držati se dobrega‘ je nekaj čisto drugega. (Rimljanom 12:9) Da bi o spolni nemorali res imeli enako mnenje, kot ga ima Jehova, bi morali poglobljeno razmišljati o temeljnih bibilijskih stavkih, kot je List Kološanom 3:5, ki nas spodbuja: »Morite torej ude svoje, ki so na zemlji: nesramnost, nečistost, [spolno, NW] strast, hudo poželenje in lakomnost, ki je malikovanje.« Vprašajte se: ,Kakšno spolno strast moram jaz moriti oziroma zadušiti? Česa bi se moral ogibati, kar bi sicer lahko ustvarilo nečiste želje? Ali bi moral pri tem, kako se vedem do nasprotnega spola, kaj spremeniti?‘ (Primerjaj 1. Timoteju 5:1, 2.)

¹⁴ Pavel spodbuja kristjane, naj se zdržujejo nečistovanja in se obvladujejo, da ne bi kdo ,prestopal pravic brata svojega in ga prekanjal v opravilu [mu škodoval, NW]‘. (1. Tesaloničanom 4:3–7) Vprašajte se: ,Zakaj je nečistovanje škodljivo? Kakšno škodo bi storil sebi ali drugemu, če bi v tem grešil? Kako bi to vplivalo name duhovno, čustveno in telesno? Kako pa je s tistimi iz občine, ki so prekršili Božji zakon in se niso pokesali? Kako se je pri njih vse izteklo?‘ Če si vzamemo k srcu to, kar o takšnem ravnanju pravi Sveto pismo, se bo naše sovraštvo do vsega, kar je slabo v Božjih očeh, še poglobilo. (2. Mojzesova 20:14; 1. Korinčanom 5:11–13; 6:9, 10; Galatom 5:19–21; Razodetje 21:8) Pavel pravi, da nečistnik »ne zameta človeka, marveč Boga.« (1. Tesaloničanom 4:8) Le kateri pravi kristjan bi zametal svojega nebeškega Očeta?

Krepost in družba

15. Kakšno vlogo pri hoji po poti kreposti ima družba?

¹⁵ Pri tem, da bi ostali krepostni, nam pomaga tudi dobra družba. Psalmist je pel: »Tovariš sem vsem, ki se te [Jehova] bojé in izpolnjujejo povelja tvoja.« (Psalm 119:63) Potrebujemo zdravo družbo, ki jo lahko najdemo na krščanskih shodih. (Hebrejcem 10:24, 25) Če se osamimo, lahko pričnemo razmišljati sebično in kaj enostavno pademo v pregreho. (Pregovori 18:1) Topla krščanska družba pa nas v odločenosti, da ostanemo krepostni, lahko okrepi. Seveda se moramo tudi paziti slabe družbe. S sosedi, sodelavci in sošolci smo vsekakor lahko prisrčni. Toda če zares modro ravnamo, bomo gledali, da se ne bi preveč zbližali s tistimi, ki ne hodijo po poti krščanske kreposti. (Primerjaj Kološanom 4:5.)

16. Kako nam lahko danes praktična uporaba tega, kar piše v Prvem listu Korinčanom 15:33, pomaga, da hodimo po poti kreposti?

¹⁶ Pavel je zapisal: »Slaba družba pokvari dobre nravi.« S temi besedami je sovernike opozoril, da lahko izgubijo vero, če se družijo z deklariranimi kristjani, ki zavračajo svetopisemski nauk o vstajenju. Načelo, ki se skriva v tem Pavlovem opozorilu, velja tako za družbo v občini kot tisto zunaj nje. (1. Korinčanom 15:12, 33, SSP) Seveda se ne želimo ogibati duhovnih bratov in sester, samo zato, ker se ne strinjajo s kakim našim čisto osebnim pogledom. (Matevž 7:4, 5; Rimljanom 14:1–12) Vendar bi morali biti previdni, če se kdo v občini zaplete v dvomljivo ravnanje ali kaže zagrenjenega oziroma kritičnega duha. (2. Timoteju 2:20–22) Modro pa je biti blizu s tistimi, s katerimi se lahko medsebojno ,krepimo‘. (Rimljanom 1:11, 12, SSP) To nam bo pomagalo hoditi po poti kreposti in ostati na ,poti življenja‘. (Psalm 16:11, SSP)

Še naprej hodite po poti kreposti

17. Kakšna nesreča je po 25. poglavju Četrte Mojzesove knjige doletela Izraelce in kaj se iz tega naučimo?

¹⁷ Tisoči Izraelcev so, tik preden so zasedli Obljubljeno deželo, izbrali pot pregrehe in si s tem nakopali nesrečo. (4. Mojzesova, 25. poglavje) Jehovove priče smo danes na pragu pravičnega novega sveta. S prednostjo vstopa vanj bodo blagoslovljeni tisti, ki bodo še naprej zavračali pregrehe sveta. Ker smo nepopolni, imamo morda napačne nagibe, vendar nam Bog lahko pomaga, da se ravnamo po pravičnem vodstvu njegovega svetega duha. (Galatom 5:16; 1. Tesaloničanom 4:3, 4) Poslušajmo zato spodbudo, ki jo je Jozue namenil Izraelcem: ,Bojte se Jehova ter mu služite s popolno vdanostjo in v resnici.‘ (Jozue 24:14) S spoštljivim strahom pred tem, da Jehovu ne bi ugajali, bomo po poti kreposti laže hodili.

18. Kako bi se glede pregrehe in kreposti morali odločiti vsi kristjani?

¹⁸ Če si srčno želite ugajati Bogu, bodite odločeni prisluhniti Pavlovi spodbudi: »Vse, kar je resnično, kar je vzvišeno, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in hvalevredno, vse to imejte v mislih.« Kakšen bo rezultat, če boste tako delali? Pavel je rekel: »To delajte. In Bog miru bo z vami.« (Filipljanom 4:8, 9, SSP) Da, z Jehovovo pomočjo lahko zavrnete pregreho in hodite po poti kreposti.

[Podčrtna opomba]

Točke za ponovitev

◻ Kaj je potrebno, da bi hodili po poti kreposti?

◻ V kakšnih razmerah so Ezekija, Daniel in trije Hebrejci ostali krepostni?

◻ Kako smo lahko glede tega, da ne nasedamo Satanovim zvijačam, podobni Danielu?

◻ Zakaj morajo biti kristjani glede razvedrila oprezni?

◻ Kakšno vlogo pri hoji po poti kreposti imajo preučevanje, poglobljeno razmišljanje in družba?

[Slika na strani 15]

Mladega Ezekija so obkrožali Molohovi častilci, vendar je kljub temu hodil po poti kreposti

[Slike na strani 17]

Kristjani morajo biti glede razvedrila oprezni