Kako gledate na greh?

»V TEBI ni nobenega greha, nobene bridkosti. Si namreč zakladnica vsemogočne moči.« To je izjavil slavni hindujski filozof Vivekananda, ko je razlagal neki odlomek iz Bhagavadgite, hindujske svete knjige. Navajajoč vedanto, je trdil: »Največja napaka je reči, da si šibak in da si grešnik.«a

Ali pa je res, da je človek brez greha? In če kaj podedujemo ob rojstvu, kaj je to? »Dednost določa [samo] telesne značilnosti,« pravi hindujski mislec Nikhilananda. Druge značilnosti pa so določene z »deli v prejšnjih življenjih«. Po mnenju Vivekananda »ste stvaritelji lastne usode«. O podedovanem grehu hinduizem ne uči.

Zamisel o podedovanem grehu je tuja tudi zaratustrstvu, šintoizmu, konfucianizmu in budizmu. Pogled na greh se spreminja celo v judovsko-krščanskih verah, ki že po tradiciji učijo nauk o podedovanem grehu. Vse več današnjih ljudi o sebi ne misli, da so grešni.

»Sodobna zavest ne pospešuje moralnih očitkov, še zlasti pa ne samoočitkov,« pravi teolog Cornelius Plantinga ml. Da se greha ne jemlje resno, so nekoliko krive tudi cerkve tako imenovanega krščanstva. »Če bi radi slišali kaj o grehu, potem nikar ne hodite v cerkev,« pravi duhovnik na Dukejski univerzi. In po Plantingu nekatere cerkve govorijo o grehu samo v povezavi z družbenimi spornimi vprašanji.

Priznati moramo, da je danes v družbi veliko gorja. Razmahnilo se je nasilje, zločini, vojne, etnični boji, zloraba mamil, nepoštenost, zatiranje in nasilje nad otroki. Dvajseto stoletje so pravzaprav imenovali eno najbolj krvavih stoletij, kar jih je kdaj videl človek. Tu so še bolečine in trpljenje, ki jih povzročajo bolezen, starost in smrt. Le kdo ne hrepeni po rešitvi teh velikanskih težav današnjega sveta?

Kakšen pa je vaš pogled na greh? Ali ga podedujemo? Ali se bomo kdaj rešili bolečin in trpljenja? O teh vprašanjih bo razpravljal naslednji članek.

[Podčrtna opomba]