Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA
Watchtowerjeva
SPLETNA KNJIŽNICA
Slovenščina
  • SVETO PISMO
  • PUBLIKACIJE
  • SHODI
  • w97 1. 7. str. 21
  • Amen – primeren izraz

Za ta izbor ni na voljo nobenega videoposnetka.

Žal je pri nalaganju videoposnetka prišlo do napake.

  • Amen – primeren izraz
  • Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 1997
Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 1997
w97 1. 7. str. 21

Amen – primeren izraz

TA BESEDA je tako v slovenščini kot grščini prečrkovanje hebrejske besede ʹamén in pomeni »tako naj bo« ali »zagotovo«. Izvira iz hebrejske besede (ʹamán), ki pomeni »bodi zvest; bodi vreden zaupanja«.

Ta beseda se v Hebrejskih spisih rabi kot slovesna izjava, s katero se kdo pravno zaveže k prisegi ali zavezi ter njenim posledicam. (4. Mojzesova 5:22; 5. Mojzesova 27:15–26; Nehemija 5:13) Zapisana je tudi kot slovesna izjava, s katero se kdo strinja z izgovorjeno molitvijo (1. letopisov 16:36), jo izreče po hvalnici (Nehemija 8:6) ali po tem, ko kdo odkrije svoj namen (1. kraljev 1:36; Jeremija 11:5). Ta izraz najdemo na koncu vsake od prvih štirih knjig ali zbirk Psalmov in najbrž kaže na to, da je v izraelski občini bil običaj, da so na koncu pesmi ali psalma izgovorili besedo »amen«. (Psalm 41:13; 72:19; 89:52; 106:48)

Da je na koncu molitve pravilno reči »amen«, lahko vidimo tako iz molitve, zapisane v Prvi knjigi letopisov 16:36, kot iz molitev, ki jih vsebujejo Psalmi (41:13; 72:19; 89:52; 106:48), ter izrazov, ki jih zajemajo kanonični spisi. Resda pri vseh zapisanih molitvah ne vidimo takšnega konca, kot na primer pri Davidovi sklepni molitvi za Salomona (1. letopisov 29:19) ali Salomonovi molitvi ob slovesni posvetitvi templja (1. kraljev 8:53–61), vendar so jih zelo verjetno tudi tedaj tako sklenili. (Glej 1. letopisov 29:20.) Ta izraz podobno ni zapisan pri Jezusovih molitvah (Matevž 26:39, 42; Janez 17:1–26) ali molitvi njegovih učencev, ki jo najdemo v Dejanjih apostolov 4:24–30. Vendar zaradi tehtnosti prej omenjenih zapisov jasno vidimo, da je na koncu molitve pravilno reči »amen«. Tako je v Prvem listu Korinčanom 14:16 zapisana Pavlova trditev, ki nam še posebej odkriva, da so tudi tisti v krščanskem zboru imeli navado na koncu molitve reči amen. V Razodetju 5:13, 14; 7:10–12 in 19:1–4 pa so zapisani še primeri nebeških bitij, ki podpirajo rabo te besede kot izraz strinjanja z molitvijo ali kot slovesno izjavo. Tako lahko s to eno besedo pokažejo zaupanje, močno odobravanje in iskreno upanje, ki je v njihovih srcih.

    Publikacije v slovenščini (1970–2026)
    Odjava
    Prijava
    • Slovenščina
    • Deli
    • Nastavitve
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Pogoji uporabe
    • Politika zasebnosti
    • Nastavitve zasebnosti
    • JW.ORG
    • Prijava
    Deli