Ko vas obiščejo Jehovove priče

KAJ BI moral storiti katoličan, ko ga na domu obišče kak Jehovov pričevalec? V nedavni publikaciji Narodnega katehetskega urada o zasedanju italijanskih škofov piše: »Prijazno, a zato nič manj odločno zavračanje pogovora ni nikakor pomanjkanje dobrodelnosti.«

Vsi katoličani pa se s tem ne strinjajo. To se lahko vidi iz pisma za dnevnik Gazzetta del Mezzogiorno, v katerem je neki moški iz Foggie (Italija) pisal:

»Nisem Jehovova priča, ampak katoličan. Kljub temu me osupljajo nekatera pravila, ki jih cerkev nalaga zvestim, ko jim zapoveduje, naj na svoja vrata nalepijo sporočilo, s katerim Jehovove priče odslovijo. Ti ljudje navsezadnje samo prenašajo Božjo Besedo in pomagajo drugim povečati biblijsko znanje. Imam občutek, kakor da živim v času, ko je v Italiji izbruhnila kolera, nam pa so svetovali, kako naj se ognemo okužbi.

To po mojem mnenju kaže, da cerkev nalaga lastna pravila in ob tem ne upošteva želj zvestih. Vidim pa, da tudi katoličani že nekaj let hodijo po hišah in obiščejo tudi domove Jehovovih prič, ki jih povabijo noter in se z njimi pogovarjajo. Nobenega ne zavrnejo.«

Jehovove priče ne prisiljujejo ljudi, da bi sprejeli njihovo sporočilo. Raje si prizadevajo pogovarjati se z drugimi o upanju, ki ga daje Božja Beseda in za katerega so ugotovili, da je v teh težavnih dnevih tolažilno. Ko hodijo po hišah ali ko se pogovarjajo s tistimi, ki jih srečajo na ulici, govorijo o dobri novici o Božjem kraljestvu z njimi, ki so jim pripravljeni prisluhniti. (Matevž 24:14; Dejanja 5:42; 17:17)