Opogumite se sedaj, ko se bliža rešitev
»Jaz sem s teboj, govori GOSPOD, da te rešim.« (JEREMIJA 1:19)
1., 2. Zakaj človeška družina potrebuje rešitev?
REŠITEV! Kako tolažilna beseda! Biti rešen pomeni biti odrešen, osvobojen iz neugodnega, nesrečnega položaja. Pomeni pa tudi to, da se človek za tem znajde v veliko boljših in srečnejših okoliščinah.
2 Kako obupno človeška družina potrebuje v tem času takšno rešitev! Hudi gospodarski, socialni, fizični, duševni in čustveni problemi ljudi povsod obremenjujejo in jim jemljejo pogum. Velika večina jih je nezadovoljnih in razočaranih nad tem, kar se dogaja po svetu, in si želijo spremembo na boljše. (Izaija 60:2; Matevž 9:36)
»Kritični časi, v katerih bo težko živeti«
3., 4. Zakaj je sedaj potreba po rešitvi še toliko večja?
3 V tem dvajsetem stoletju ljudje trpijo bolj kot v katerem koli stoletju poprej, zato je tudi potreba po rešitvi večja kot kdaj prej. Danes že več kot milijarda ljudi živi v neznanski revščini in število teh se vsako leto poveča za kakih 25 milijonov. Zaradi nedohranjenosti ali kakega drugega, z revščino pogojenega vzroka umre vsako leto približno 13 milijonov otrok, se pravi več kot 35.000 na dan! Poleg tega pa zaradi različnih bolezni prehitro umre še na milijone starejših ljudi. (Lukež 21:11; Razodetje 6:8)
4 Vojne in državljanski neredi so vzrok neopisljivega trpljenja. Knjiga Death by Government pravi, da so vojne, etnični in verski spori ter množično ubijanje državljanov, ki ga povzročajo vlade same, »v tem stoletju terjali več kot 203 milijone žrtev«. Potem pa še pristavi: »Povsem mogoče pa je, da je v resnici umrlo skoraj 360 milijonov ljudi. Tako je, kakor da bi človeški rod pustošila sodobna črna smrt. In dejansko ga, toda ne s klicami, temveč s kugo oblasti.« Pisec Richard Harwood je pripomnil: »Barbarske vojne iz preteklih stoletij so bile v primerjavi s tem navadni poulični pretepi.« (Matevž 24:6, 7; Razodetje 6:4)
5., 6. Zakaj so naši časi tako polni skrbi?
5 Poleg zaskrbljivih razmer je v zadnjih letih tudi vse več nasilnega kriminala, nemoralnosti in razbitih družin. Nekdanji sekretar Združenih držav za izobraževanje William Bennett je pripomnil, da se je v 30 letih število prebivalcev v Ameriki povečalo za 41 odstotkov, po drugi strani pa se je nasilni kriminal povečal za 560 odstotkov, število nezakonskih otrok za 400 odstotkov, število razvez za 300 odstotkov, število samomorov med najstniki pa je poskočilo za 200 odstotkov. Profesor Princetonske univerze John DiIulio ml. je svaril pred mladimi »superrazbojniki«, ki »morijo, napadajo, posiljujejo, ropajo, vlamljajo in povzročajo velik javni nered. Nič jih ni strah sramote ob aretaciji, zaporne kazni ali slabe vesti.« V tej državi je umor sedaj drugi največji povzročitelj smrti med mladimi, starimi od 15 do 19 let. In do starosti štirih let umre zaradi zlorabljanja več otrok kot zaradi bolezni.
6 Takšen kriminal in nasilje pa nista omejena le na en narod. Iz večine držav namreč poročajo o podobnih težnjah. K vsemu temu prispeva še izreden porast jemanja nedovoljenih drog, ki kvarijo na milijone ljudi. Avstralski Sydney Morning Herald pravi: »Mednarodno trgovanje z drogami je postalo takoj za trgovino z orožjem drugi najdonosnejši posel.« Naslednja dejavnika sta še nasilje in nemorala, ki danes prežemata televizijo. V mnogih državah vidi otrok do svojega 18 leta starosti na televiziji na desettisoče nasilnih in nešteto nemoralnih dejanj. To še zlasti slabilno vpliva, saj se naša osebnost oblikuje s tem, s čimer redno hranimo svoj razum. (Rimljanom 12:2; Efežanom 5:3, 4)
7. Kako je biblijsko prerokovanje napovedalo današnje slabo stanje?
7 Biblijsko prerokovanje je točno napovedalo ta strašni tok dogodkov v našem stoletju. Napovedane so bile svetovne vojne, epidemije bolezni, pomanjkanje hrane in vse večja nezakonitost. (Matevž 24:7–12; Lukež 21:10, 11) In ko premišljujemo o prerokbi iz Drugega lista Timoteju 3:1–5, je tako, kot da bi poslušali dnevne novice. Ta prerokba govori o našem veku kot o »zadnjih dneh«, za ljudi pa pravi, da bodo ,samoljubni, lakomni, roditeljem nepokorni, nesveti, brezsrčni, nezmerni, surovi, napihnjeni, veselje bolj ljubeči nego Boga‘. In danes je svet natanko takšen. William Bennett je priznal: »Enostavno je preveč znamenj, da [. . .] je civilizacija gnila.« Bilo je celo rečeno, da je civilizacija propadla s prvo svetovno vojno.
8. Zakaj je Bog poslal potop v Noetovih dneh in kako je to povezano z našim časom?
8 Današnje razmere so še slabše od tistih pred potopom v Noetovih dneh, ko ,je bila zemlja napolnjena s silovitostjo‘. Takrat se ljudje na splošno niso hoteli pokesati zaradi slabih poti. Zato je Bog rekel: »Zemlja je polna silovitosti od njih; zato, glej, pokončal jih bom.« S potopom je bilo konec takratnega nasilnega sveta. (1. Mojzesova 6:11, 13; 7:17–24)
Po ljudeh rešitev ni mogoča
9., 10. Zakaj rešitve ne bi smeli pričakovati od ljudi?
9 Ali nas lahko človeška prizadevanja rešijo iz teh slabih razmer? Božja Beseda odgovarja: »Ne zanašajte se na poglavarje, na sina človeškega, pri katerem ni rešitve.« ,Ni v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.‘ (Psalm 146:3; Jeremija 10:23) Tisočletja zgodovine potrjujejo te resnice. Ljudje so preskusili vse mogoče politične, gospodarske in družbene sisteme, razmere pa se še vedno slabšajo. Če bi ljudje imeli kako rešitev, bi ta do sedaj že prišla na površje. V resnici pa je ravno nasprotno: »Človek vlada ljudem v njih nesrečo.« (Propovednik 8:9; Pregovori 29:2; Jeremija 17:5, 6)
10 Nekdanji ameriški svetovalec za državno varnost Zbigniew Brzezinski je pred nekaj leti dejal: »Neogiben konec katere koli objektivne analize svetovnih gibanj je, da se bodo socialni in politični nemiri, gospodarske krize in mednarodna trenja le še bolj razširili.« Potem pa je dodal: »Grožnja, s katero se srečuje človeštvo, [je] svetovna anarhija.« Danes je ta ocena svetovnih razmer še toliko bolj stvarna. Uvodnik časopisa Register iz New Havena v Connecticutu je komentiral to obdobje povečanega kriminala in med drugim zapisal: »Videti je, da smo šli že predaleč, da bi bili sposobni to zaustaviti.« Ne, sprijenosti tega sveta ne bo moč zaustaviti, saj je v prerokbi o teh »zadnjih dneh« rečeno tudi naslednje: »Hudobni ljudje pa in sleparji bodo napredovali v slabem, varali bodo in bodo varani.« (2. Timoteju 3:13)
11. Zakaj ljudje slabšanja razmer z lastnim trudom ne bodo mogli spremeniti na boljše?
11 Ljudje ne morejo spremeniti tega toka dogodkov, ker je Satan »bog tega sveta«. (2. Korinčanom 4:4) Zares, »ves svet leži v Hudobnem«. (1. Janezov 5:19; glej tudi Janez 14:30.) Zato Biblija o naših dneh pravilno govori: »Gorje zemlji in morju, ker doli je šel hudič k vam, z veliko jezo, ker ve, da ima malo časa.« (Razodetje 12:12) Satan ve, da se njegova vlada in svet bližata svojemu koncu, zato je kakor ,rjoveč lev, ki išče, koga bi pogoltnil‘. (1. Petrov 5:8)
Rešitev je blizu, a za koga
12. Za koga se bliža rešitev?
12 Vse težavnejše okoliščine na zemlji so jasen dokaz, da je obsežna sprememba, da, mogočna rešitev že zelo blizu! Za koga pa? Rešitev se bliža za tiste, ki upoštevajo opozorilna znamenja in ustrezno temu tudi ukrepajo. Prvi Janezov list 2:17 nam pove, kaj je treba narediti: »Svet [Satanova stvarnost] gine in poželenje njegovo; kdor pa dela voljo Božjo, ostane vekomaj.« (Glej tudi 2. Petrov 3:10–13.)
13., 14. Kako je Jezus poudaril potrebo po budnosti?
13 Jezus je napovedal, da bo današnja pokvarjena družba kmalu izbrisana v času stiske, »kakršne ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli ne bo«. (Matevž 24:21) In ravno zato je svaril: »Pazite [. . .] nase, da ne bodo kdaj vaša srca obtežena s požrešnostjo in pijanstvom in skrbmi tega življenja, in vas ne zadene ta dan iznenada kakor zanka. Kajti takó pride na vse, ki prebivajo na licu vse zemlje. Bedite torej vsak čas in molite, da boste mogli ubežati vsemu temu, kar se ima zgoditi.« (Lukež 21:34–36)
14 Tisti, ki ,pazijo‘ in ,bedijo‘, bodo temeljito preučili Božjo voljo in se po njej tudi ravnali. (Pregovori 2:1–5; Rimljanom 12:2) To so tisti, ki bodo ,ubežali‘ uničenju, ki bo kmalu zadelo Satanovo stvarnost. In lahko so povsem prepričani, da bodo rešeni. (Psalm 34:15; Pregovori 10:28–30)
Glavni rešitelj
15., 16. Kdo je glavni Rešitelj in zakaj smo prepričani, da bodo njegove razsodbe pravične?
15 Da pa bi bili Božji služabniki rešeni, je treba odstraniti tako Satana kot tudi njegovo celotno vsesvetovno stvarnost. In za kaj takega mora biti vir rešitve veliko močnejši od ljudi. Ta vir je Bog Jehova, Vrhovni suveren, vsemogočni Stvarnik spoštovanje zbujajočega vesolja. On je glavni Rešitelj: »Jaz, jaz sem GOSPOD [Jehova, NW], in ni ga razen mene rešitelja.« (Izaija 43:11; Pregovori 18:10)
16 Jehova ima najvišjo stopnjo moči, modrosti, pravice in ljubezni. (Psalm 147:5; Pregovori 2:6; Izaija 61:8; 1. Janezov 4:8) Zato smo lahko prepričani, da bo pri izvrševanju svojih obsodb ravnal pravično. Abraham je vprašal: »Ali bi vse zemlje Sodnik ne delal po pravici?« (1. Mojzesova 18:24–33) Pavel je vzkliknil: »Je li mar krivičnost pri Bogu? Nikakor ne.« (Rimljanom 9:14) Janez pa je zapisal: »Dà, Gospod [Jehova, NW], Bog, Vsegamogočni, resnične in pravične so sodbe tvoje.« (Razodetje 16:7)
17. Kako so Jehovovi služabniki v preteklosti izrazili, da zaupajo v Njegove obljube?
17 Kadar Jehova obljubi rešitev, to zagotovo tudi naredi. Tako je Jozue rekel: »Ni izginila besedica od vsega dobrega, kar je bil GOSPOD obljubil.« (Jozue 21:45) Salomon pa je dejal: »Ni izginila ena beseda izmed njegovih dobrih obljub, ki jih je govoril.« (1. kraljev 8:56) Apostol Pavel je pripomnil, da Abraham »ni dvomil v nejeveri, temuč [. . .] je bil popolnoma prepričan, da ima [Bog] moč tudi storiti, kar je obljubil«. Tudi Sara je podobno »za zvestega imela [Boga], ki je bil obljubil«. (Rimljanom 4:20, 21; Hebrejcem 11:11)
18. Zakaj so lahko Jehovovi današnji služabniki prepričani, da bodo rešeni?
18 Jehova je v nasprotju z ljudmi povsem zanesljiv; kar namreč reče, tudi izpolni. »Prisegel je GOSPOD nad vojskami, rekoč: Gotovo, kakor sem se namenil, tako se zgodi, in kakor sem sklenil, tako ostane.« (Izaija 14:24) Zato smo lahko, ko Biblija govori, da »Gospod [Jehova, NW] ve pobožne rešiti iz izkušnjave, krivične pa za dan sodbe hraniti v kaznovanje«, povsem prepričani, da se bo tako tudi zgodilo. (2. Petrov 2:9) Tudi kadar mogočni sovražniki grozijo Jehovovim služabnikom z uničenjem, slednje opogumlja Božje stališče, izraženo v obljubi, ki jo je dal enemu izmed svojih prerokov: »In borili se bodo zoper tebe, ali premagali te ne bodo, kajti jaz sem s teboj, govori GOSPOD, da te rešim.« (Jeremija 1:19; Psalm 33:18, 19; Titu 1:2)
Reševanje v preteklosti
19. Kako je Jehova rešil Lota in kakšna vzporednica je to za naš čas?
19 Pripovedi o nekaterih od Jehovovih reševalnih dejanj v preteklosti nas lahko zelo spodbudijo. Lota je na primer zelo ,bolela‘ hudobija v Sodomi in Gomori. Toda Jehova je slišal »vpitje« zoper ti mesti. Ravno ob pravem času je k Lotu in njegovi družini poslal sla, ki sta jih spodbodla, naj nemudoma zapustijo tisto področje. In kakšen je bil izid? Jehova je »rešil [. . .] pravičnega Lota«, ,mesti Sódomo in Gomóro pa obsodil na uničenje in ju upepelil‘. (2. Petrov 2:6–8, EI; 1. Mojzesova 18:20, 21) Tudi danes Jehova sliši vpitje zoper veliko hudobijo tega sveta. Ko bodo njegovi sodobni sli dovršili nujno pričevanjsko delo toliko, kot to želi on, bo ukrepal zoper ta svet in rešil svoje služabnike, tako kot je rešil Lota. (Matevž 24:14)
20. Opišite, kako je Jehova rešil stari Izrael iz Egipta.
20 V starem Egiptu je bilo zasužnjenih na milijone pripadnikov Božjega ljudstva. O njih je Jehova rekel: »Slišal [sem] njegovo vpitje [. . .]; da, poznam njegove bolečine. Zato sem stopil dol, da ga rešim.« (2. Mojzesova 3:7, 8, EI) Faraon je Božje ljudstvo sicer izpustil, vendar si je kasneje premislil in z mogočno vojsko odhitel za njim. Videti je bilo, kot da je Izraelce ujel v past pri Rdečem morju. Kljub temu pa je Mojzes rekel: »Ne bojte se, stojte trdno in glejte rešitev GOSPODOVO, ki jo za vas izvrši danes.« (2. Mojzesova 14:8–14) Jehova je razdelil Rdeče morje in Izraelci so ušli. Faraonova vojska se je sicer pognala za njimi, a je Jehova s svojo močjo povzročil, da jih je »morje [. . .] zagrnilo, potopili so se kakor svinec v silnih vodah«. Zatem je Mojzes ukáje zapel Jehovu: »Kdo je kakor ti, poveličan v svetosti, poln vzvišene slave, čudeže delajoč?« (2. Mojzesova 15:4–12, 19)
21. Kako je bilo Jehovovo ljudstvo rešeno pred Amonci, Moabci in Seirci?
21 Ob neki drugi priložnosti pa so Jehovovemu ljudstvu z uničenjem grozili sovražni Amonci, Moabci in Seirci (Edomci). Jehova je rekel: »Ne bojte se, ne plašite se spričo te velike [sovražne] množice, zakaj boj ni vaš, ampak Božji. [. . .] Vam se ni treba bojevati [. . .] tiho stojte ter glejte rešenje GOSPODOVO pri sebi.« Jehova je svoje ljudstvo rešil tako, da je v sovražnikove vrste vnesel zmedo, ti pa so se potem pobili med seboj. (2. letopisov 20:15–23)
22. Kako je Jehova Izraelce čudežno rešil pred Asirijo?
22 Ko je asirska svetovna sila prišla zoper Jeruzalem, je kralj Senaherib ljudem na obzidju sramotno govoril zoper Jehova. Rekel jim je: »Kateri izmed bogov teh dežel[, ki sem jih osvojil,] je rešil svojo deželo iz mojih rok? Pa naj bi GOSPOD rešil Jeruzalem iz mojih rok?« Božjim služabnikom pa je rekel: »Naj vam Ezekíja ne vliva zaupanja v GOSPODA in ne pravi: GOSPOD nas bo gotovo rešil.« Potem je Ezekija goreče molil za rešitev, »da bodo vsa kraljestva na zemlji spoznala, da si ti, GOSPOD, edini Bog«. Jehova je pobil 185.000 asirskih vojščakov in tako rešil svoje služabnike. Kasneje sta Senaheriba med oboževanjem krivih bogov umorila njegova sinova. (Izaija, poglavji 36 in 37, Slovenski standardni prevod)
23. Na katera vprašanja glede rešitve danes potrebujemo odgovor?
23 Nedvomno nas lahko opogumi to, kako je Jehova v preteklosti na čudovit način reševal svoje ljudstvo. Kaj pa danes? V kakšnem nevarnem položaju se bodo njegovi zvesti služabniki kmalu znašli, da bodo potrebovali njegovo čudežno rešitev? Zakaj je z rešitvijo čakal vse do sedaj? Kako se bodo spolnile Jezusove besede »Ko se bo to začelo goditi, se zravnajte in vzdignite glave, kajti vaše odrešenje se približuje«? (Lukež 21:28, EI) In kako bodo rešeni Božji služabniki, ki so že umrli? Naslednji članek bo preiskal ta vprašanja.
Vprašanja za ponovitev
◻ Zakaj je rešitev tako zelo potrebna?
◻ Zakaj rešitve ne bi smeli pričakovati od ljudi?
◻ Za koga je rešitev blizu?
◻ Zakaj smo lahko prepričani o Jehovovi rešitvi?
◻ Kateri zgledi reševanja v preteklosti nas opogumljajo?
[Slika na strani 10]
Abraham je bil med tistimi, ki so Jehovu povsem zaupali