Izpolnili so Jehovovo voljo

Jezusa pozdravljajo kot mesija in kralja!

HRUPNA množica, ki je 9. nisana leta 33 n. š. vstopila v Jeruzalem, je presenetila veliko Judov. Nič nenavadnega ni bilo, da so se pred pasho ljudje zgrinjali v mesto, toda ti obiskovalci so bili drugačni. Osrednja osebnost med njimi je bil človek, ki je jezdil na osličjem žrebetu. Mož je bil Jezus Kristus in ljudje so pred njega razgrinjali oblačila in palmove veje ter vzklikali: »Hosana sinu Davidovemu! Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem! Hosana na višavah!« Mnoge, ki so takrat bili v Jeruzalemu, je pogled na to množico navedel, da so se pridružili sprevodu. (Matevž 21:7–9; Janez 12:12, 13)

Toda čeprav so zdaj Jezusa pozdravljali, je sam vedel, da ga čakajo preizkušnje. V tem mestu ga bodo namreč že čez pet dni usmrtili! Da, Jezus je vedel, da je Jeruzalem sovražno področje in s tem v mislih je pripravil svoj vpadljivi prihod v mesto.

Izpolnjena staroveška prerokba

Leta 518 pr. n. š. je Zaharija napovedal Jezusov zmagoslaven prihod v Jeruzalem. Napisal je: »Močno se veséli, hči sionska, ukaj, hči jeruzalemska! Glej, kralj tvoj pride k tebi: pravičen je in rešitelj, pohleven in sedeč na oslu, in sicer na mladem osličinem žrebetu. [. . .] In mir ukaže narodom, in gospostvo njegovo bo segalo od morja do morja in od velereke do koncev zemlje.« (Zaharija 9:9, 10)

Z Jezusovim prihodom v Jeruzalem se je tako spolnila biblijska prerokba. Ta dogodek se ni zgodil po naključju, ampak je bil skrbno načrtovan. Jezus je prej, tik pred Jeruzalemom, dvema učencema naročil: »Pojdita v vas, ki je vama nasproti, in precej najdeta oslico privezano in žrebe ž njo: odvežita ju in pripeljita k meni. In če vama kdo kaj reče, recita: Gospod ju potrebuje; in takoj ju pošlje.« (Matevž 21:1–3) Toda zakaj je Jezus hotel v Jeruzalem prijezditi na oslu in kaj je pomenil odziv množice?

Sporočilo glede kraljevanja

To, kar se vidi, ima pogosto večjo moč kot izgovorjena beseda. Jehova je zato kdaj pa kdaj dal svojim prerokom sporočilo uprizoriti, da se podkrepi preroško sporočilo. (1. kraljev 11:29–32; Jeremija 27:1–6; Ezekiel 4:1–17) Takšno nazorno sredstvo posredovanja sporočil je v opazovalcih, tudi tistih najbolj trdosrčnih, pustilo neizbrisljiv vtis. Podobno je tudi Jezus s tem, ko je v Jeruzalem prijezdil na oslu, uprizoril pomembno sporočilo. Kako pa?

V biblijskih časih so osla rabili za aristokratske namene. Salomon je na primer k svojemu maziljenju za kralja jezdil na očetovem »mezgu«, mešanem potomcu osla. (1. kraljev 1:33–40) Da je torej Jezus prijezdil v Jeruzalem na oslu, je pomenilo, da se predstavlja kot kralj.a Odzivi množice so to sporočilo le še podkrepili. Množica, nedvomno večinoma Galilejci, je pred Jezusa razprostirala svoja oblačila, to pa je bilo dejanje, ki je spominjalo na javno razglasitev Jehujevega kraljevanja. (2. kraljev 9:13) Jezusa so imenovali ,Davidov sin‘, kar je poudarjalo njegovo zakonito pravico do vladanja. (Lukež 1:31–33) S palmovimi vejami so očitno pokazali, da se podrejajo njegovi kraljevski oblasti. (Primerjaj Razodetje 7:9, 10.)

Sprevod, ki je 9. nisana vstopil v Jeruzalem, je torej jasno sporočal, da je Jezus od Boga postavljeni mesija in kralj. Vsi seveda niso bili veseli, ko so videli tako predstavljenega Jezusa. Zlasti farizeji so menili, da je skrajno neprimerno, da se Jezus kaže v takšni kraljevski časti. »Učenik,« so zahtevali, nedvomno z jeznim glasom, »posvari učence svoje!« Jezus je odgovoril: »Pravim vam, če ti umolknejo, vpilo bo kamenje.« (Lukež 19:39, 40) Da, glavna tema Jezusovega oznanjevanja je bilo Božje kraljestvo. To sporočilo je pogumno razglašal, bodisi da so ga ljudje sprejeli bodisi da ne.

Pouk za nas

Jezus je potreboval velik pogum, da je v Jeruzalem prišel tako, kot je napovedal prerok Zaharija. Vedel je, da si s tem nakopava bes sovražnikov. Pred vnebohodom je svojim sledilcem dal nalog, naj oznanjujejo dobro novico o Božjem kraljestvu in ,mu pridobivajo v učence vse narode‘. (Matevž 24:14; 28:19, 20) Tudi za spolnitev te naloge je potreben pogum. Vsi ne slišijo radi tega sporočila. Nekateri so do njega brezbrižni, drugi mu nasprotujejo. Nekatere vlade oznanjevalstvo omejujejo ali pa ga popolnoma prepovedujejo.

Kljub temu se Jehovove priče zavedajo, da se dobra novica o Božjem ustanovljenem kraljestvu mora oznaniti, bodisi da ji ljudje prisluhnejo bodisi da jo zavrnejo. (Ezekiel 2:7) Medtem ko nadaljujejo delo, ki rešuje življenja, jim Jezusova obljuba zagotavlja: »Glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Matevž 28:20)

[Podčrtna opomba]