Ali vas je strah zaupati drugim
,NIKOGAR nimam, s komer bi se lahko pogovarjal. Ljudje me ne bodo razumeli. Prezaposleni so s svojimi problemi in nimajo časa še za moje.‘ Mnogi so takšnega mnenja, zato svoje misli raje obdržijo zase. Ko jih kdo vpraša, kako so, jim to sicer pogosto želijo povedati, a tega kljub temu ne naredijo. Enostavno se ne morejo odpreti.
Res je, nekateri si ne želijo pomoči drugih. Mnogi pa si to obupno želijo, vendar se preveč bojijo odkriti najosebnejše misli, občutke in izkušnje. Ali ste med njimi tudi vi? Ali res ni nikjer nikogar, ki bi mu lahko zaupali?
Razumeti strah
V današnjem svetu vlada duh nezaupanja. Mladi se ne pogovarjajo s starši. Starši se ne morejo pogovarjati med sabo. Le redki pa so se pripravljeni pogovarjati z oblastniki. Nekateri, ki se niso zmožni zaupati drugim, se zatečejo k alkoholu, drogam ali razuzdanemu življenjskemu slogu, da bi tako pobegnili pred lastnimi problemi. (Pregovori 23:29–35; Izaija 56:12)
Zaupanje v oblastnike, kot so duhovniki, zdravniki, terapevti in učitelji, pretresajo vedno nova odkritja nepoštenosti in nemoralnosti. Tako je po nekaterih ocenah več kot 10 odstotkov duhovnikov vpletenih v spolne pregreške. Ti »rušilci zaupanja,« opaža neki pisec, »kopljejo v človeške odnose kanjone in velike razpoke«. Kako pa to vpliva na njihove farane? Spodkopava jim zaupanje.
Obče razširjeni moralni zlom pa vodi tudi do krize v družini, tako da so neurejene družine danes že skorajda pravilo, ne pa izjema. Dom je bil nekoč vzgojno okolje. Danes pa vanj pogosto prihajajo samo še jest, kot bi šli na bencinsko črpalko. In kadar otrok odrašča v »brezsrčni« družini, je posledica tega navadno to, da kasneje ni zmožen zaupati drugim. (2. Timoteju 3:3)
Nadalje smo s slabšanjem svetovnih razmer vedno bolj izpostavljeni potencialnim travmatičnim doživetjem. Prerok Miha je v podobnih okoliščinah zapisal: »Ne zanašajte se na zaupnika.« (Miha 7:5) Morda ste tudi vi tega mnenja, kadar doživite manjše razočaranje, kadar kdo zlorabi vaše zaupanje ali pa doživite kaj, zaradi česar je ogroženo vaše življenje. Težko ponovno zaupate drugim in ste čustveno zato vedno bolj otopeli; začenjate živeti izza čustvene pregrade. (Primerjaj Psalm 102:1–7.) Res je, takšen odnos vam bo morda pomagal živeti naprej, toda »bolečina srca« vas bo oropala vsakršnega veselja v življenju. (Pregovori 15:13) V resnici morate to pregrado podreti in se naučiti zaupati ljudem, če želite biti duhovno, čustveno, duševno in fizično zdravi. Pa je to sploh mogoče? Da.
Zakaj moramo podreti pregrado
Zaupen pogovor lahko potolaži vznemirjeno srce. To je spoznala že Ana. Bila je srečno poročena, imela je varen dom, pa je bila vseeno zelo nesrečna. Bilo ji je »bridko v duši«, a je kljub temu modro »molila [. . .] h GOSPODU«, in to tako intenzivno, da so ji molčeče ustnice začele drhteti. Prav res, zaupala se je Jehovu, potem pa odprla srce Božjemu predstavniku Eliju. In kakšen je bil rezultat? »[Ana je] šla svojim potem, in je jedla in lice ji ni bilo več žalostno.« (1. Samuelova 1:1–18)
Večini kultur je vrednost zaupnega pogovora dobro znana. Tako se lahko na primer izmenjavanje idej in izkušenj s tistimi, ki so se že znašli v podobnih okoliščinah, izkaže za zelo koristno. Raziskovalci so sklenili: »Zaradi čustvene osamitve lahko zbolimo. Svoje misli moramo odkrivati, da bi ostali duševno zdravi.« Vedno več znanstvenih raziskav potrjuje resničnost navdihnjenega pregovora, ki se glasi: »Kdor se razdružuje, svojega išče poželenja in protivi se vsemu, kar bi mu bilo v blaginjo.« (Pregovori 18:1)
Kako neki pa naj vam drugi pomagajo, če se jim ne odprete? Bog Jehova sicer lahko bere srce, družini in prijateljem pa so vaše najgloblje misli in občutki zaprta knjiga – razen če jim jo odprete. (1. letopisov 28:9) In če ste prestopili kak Božji zakon ter odlašate s priznanjem, se bo problem s tem le še večal. (Pregovori 28:13)
Če bomo svoje nadloge zaupali še komu, bodo koristi nedvomno veliko večje od tveganja, da bi nas to prizadelo. Seveda pa to ne pomeni, da bi morali osebne zadeve razkrivati kar tjavendan. (Primerjaj Sodniki 16:18; Jeremija 9:4; Lukež 21:16.) »So prijatelji, ki so v pogubo,« svarijo Pregovori 18:24, EI, potem pa dodajo: »Je prijatelj, ki je bolj vdan ko brat.« In kje bi našli takega prijatelja?
Zaupajte svoji družini
Ali ste o kakem osebnem problemu poskusili spregovoriti z zakonskim tovarišem ali pa s starši? »Za večino problemov je temeljit pogovor vse, kar je treba,« priznava neki izkušeni svetovalec. (Pregovori 27:9) Krščanski možje, ki ,ljubijo ženo kakor sebe‘, žene, ki so ,svojim možem pokorne‘ in starši, ki jemljejo od Boga dano odgovornost, naj ,vzgajajo otroke z umskim uravnavanjem Jehovovim‘ (NW), resno, se bodo zelo trudili, da bodo postali poslušalci, ki se znajo vživeti v čustva, in koristni svetovalci. (Efežanom 5:22, 33; 6:4) Kako odličen zgled nam je v tem Jezus, pa čeprav ni imel ne žene ne otrok človeške narave! (Marko 10:13–16; Efežanom 5:25–27)
Kaj pa če je problem tako velik, da se ga ne da rešiti v krogu družine? V krščanski občini nam ni treba biti osamljen. »Kdo oslabi, da bi tudi jaz ne oslabel?«, je vprašal apostol Pavel. (2. Korinčanom 11:29) Opomnil je še: »Drug drugega nosite bremena.« (Galatom 6:2; Rimljanom 15:1) Med našimi duhovnimi brati in sestrami lahko nedvomno najdemo več kot le enega posameznika, ki se »brat [. . .] izkaže v stiski«. (Pregovori 17:17)
Zaupajte občini
V več kot 80.000 občinah Jehovovih prič po svetu najdemo ponižne može, ki služijo kot ,sodelavci za našo radost‘. (2. Korinčanom 1:24) To so starešine. »Vsak,« pravi Izaija, »bo kot zavetje pred vetrom, kakor zaklon pred nevihto, kot potoki voda v suhi pokrajini, kot senca velike skale v deželi, zevajoči od žeje.« In to si starešine tudi prizadevajo biti. (Izaija 32:2, EI; 50:4; 1. Tesaloničanom 5:14)
Starešine ustrezajo svetopisemskim zahtevam, preden so ,postavljeni po svetem duhu‘. To dejstvo bo še utrdilo vaše zaupanje vanje. (Dejanja 20:28; 1. Timoteju 3:2–7; Titu 1:5–9) Poleg tega bodo stvari, o katerih se pogovarjate s kakim starešinom, ostale strogo zaupna zadeva. Zanesljivost je namreč eden izmed pogojev, ki se od njega zahtevajo. (Primerjaj 2. Mojzesova 18:21; Nehemija 7:2.)
Starešine v občini so »čuvaji dušam vašim kot taki, ki bodo odgovor dajali«. (Hebrejcem 13:17) Mar vas to ne vzgibava, da jim zaupate? Seveda se vsi starešine ne odlikujejo v istih vrlinah. Nekateri so morda videti bolj dostopni, prijazni ali razumevajoči od drugih. (2. Korinčanom 12:15; 1. Tesaloničanom 2:7, 8, 11) Zakaj se torej ne bi zaupali starešinu, ob katerem se počutite najbolj sproščeno?
Ti možje niso plačani profesionalci. So ,ljudje darovi‘ (NW), ki jih je dal Jehova, da bi vam pomagali. (Efežanom 4:8, 11–13; Galatom 6:1) Kako pa? S spretno rabo Biblije bodo njeno zdravilno moč praktično uporabili v vaših okoliščinah. (Psalm 107:20; Pregovori 12:18; Hebrejcem 4:12, 13) Molili bodo z vami in za vas. (Filipljanom 1:9; Jakob 5:13–18) Pomoč takih ljubečih svetovalcev lahko v mnogočem pripomore k celjenju vznemirjenega duha in povrnitvi dušnega miru.
Kako si ustvariti zaupen odnos
Kadar prosimo za pomoč, nasvet ali pa si samo želimo družbe nekoga, ki bi nas poslušal, to ni znamenje slabosti ali nesposobnosti. Je le stvarno priznanje, da smo nepopolni in da nihče nima vseh odgovorov. Prav gotovo pa je naš največji svetovalec in zaupnik nebeški Oče, Bog Jehova. Strinjamo se s psalmistom, ki je zapisal: »GOSPOD je moč moja in ščit moj; njemu je zaupalo srce moje, in pomagal mi je.« (Psalm 28:7) V molitvi mu lahko v vsakem trenutku brez zadržkov ,izlijemo svoje srce‘, prepričani, da nas sliši in skrbi za nas. (Psalm 62:7, 8; 1. Petrov 5:7)
Kako pa se lahko naučite zaupati starešinam in drugim v občini? Najprej preiščite sebe. Ali ste upravičeno zaskrbljeni? Ali ste morda nezaupljivi do motivov drugih? (1. Korinčanom 13:4, 7) Ali se dá nevarnost, da bi vas kaj prizadelo, kakor koli zmanjšati? Da. Kako pa? S tistimi, katerim bi se radi zaupali, se poskusite v duhovnem okolju osebno seznaniti. Govorite z njimi na občinskih shodih. Pojdite z njimi v pohišno delo. Zaupanje si je namreč, podobno kot spoštovanje, treba pridobiti. Zato bodite potrpežljivi. Ko boste denimo spoznavali kakega duhovnega pastirja, mu boste tudi vedno bolj zaupali. Postopoma mu odkrijte svoje skrbi. In če se bo na to primerno, sočutno in obzirno odzval, mu lahko potem poskusite odkriti še več.
Jehovovi sočastilci, še zlasti pa krščanski starešine, si v medsebojnih odnosih zelo prizadevajo posnemati Njegove prikupne vrline. (Matevž 5:48) Tako v občini prevladuje duh zaupanja. Neki dolgoletni starešina je dejal: »Bratje se morajo zavedati enega: neglede na to, kaj posameznik naredi, ga starešina ne neha krščansko ljubiti. Morda mu to, kar je brat naredil, ni všeč, kljub temu pa ga še vedno ljubi in mu želi pomagati.«
Zato nimamo razloga za mnenje, da smo s problemom čisto sami. Govorite z nekom, ki je ,duhoven‘ in vam lahko pomaga nositi breme. (Galatom 6:1) Zapomnite si, da »skrb v srcu tare moža,« a »dobrohotne besede so kakor satovje medú, sladkost duši in zdravilo kostem.« (Pregovori 12:25; 16:24)
[Okvir na strani 26]
Katerega koli kristjana se lahko prosi, naj pomaga sorodniku, prijatelju ali sokristjanu, ki ima osebni problem. Ali veste, kako pomagati?
Učinkovit svetovalec
je dostopen: Matevž 11:28, 29; 1. Petrov 1:22; 5:2, 3
izbere prave okoliščine: Marko 9:33–37
se trudi razumeti problem: Lukež 8:18; Jakob 1:19
se ne razburi: Kološanom 3:12–14
pomaga pri čustvenih bolečinah: 1. Tesaloničanom 5:14; 1. Petrov 3:8
se zaveda lastnih omejitev: Galatom 6:3; 1. Petrov 5:5
svetuje določno: Psalm 19:7–9; Pregovori 24:26
ohranja zaupnost: Pregovori 10:19; 25:9