Osvobojeni z resnico

V ZDRUŽENIH državah je za zaporniškimi zidovi več kot milijon ljudi. Od tega jih je skoraj tri tisoč obsojenih na smrt. Predstavljajte si, da ste v njihovem položaju. Kako bi se počutili? Že sama misel na tak obet je res mračna. Vendar je v nekem pogledu vse človeštvo v podobnih okoliščinah. Biblija pravi: »Vsi so se pregrešili ter nimajo slave Božje.« (Rimljanom 3:23) Da, kot Adamovi potomci smo »zaprti« v grešno stanje. (Rimljanom 5:12) Vsak dan čutimo učinke našega jetništva, podobno kot krščanski apostol Pavel, ki je zapisal: »V svojih udih vidim drugačno postavo, ki se ustavlja postavi uma mojega in me ima ujetega v postavi greha, katera je v mojih udih.« (Rimljanom 7:23)

Lahko bi rekli, da smo zaradi grešnosti vsi pod smrtno obsodbo, kajti Biblija izjavlja: »Plačilo za greh je smrt.« (Rimljanom 6:23) Naš položaj je dobro opisal psalmist Mojzes: »Sedemdeset let traja naše življenje, osemdeset let, če je krepko; kar je bil njihov ponos, je muka in beda, hitro mine in mi odletimo.« (Psalm 90:10, Jože Krašovec; primerjaj Jakob 4:14.)

Jezus je z mislijo na človekovo sužnjevanje grehu in smrti svojim sledilcem dejal: »Resnica vas osvobodi.« (Janez 8:32) S temi besedami je pred njih razgrnil upanje na nekaj veliko večjega, kot je bila osvoboditev izpod rimskega vladanja; ponujal jim je oprostitev greha in rešitev iz smrti! Kako bi jim to lahko bilo podeljeno? »Če vas torej Sin osvobodi,« jim je rekel Jezus, »bodete res svobodni.« (Janez 8:36) Da, »Sin« Jezus je žrtvoval svoje življenje, ki je bilo tudi spravna žrtev za odkup tega, kar je Adam izgubil. (1. Janezov 4:10) To je vsemu poslušnemu človeštvu omogočilo, da se lahko reši suženjstva grehu in smrti. Božji edinorojeni Sin je umrl, »da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje.« (Janez 3:16)

Resnica, ki nas lahko osvobodi, se torej vrti okrog Jezusa Kristusa. Tisti, ki uberejo stopinje za njim, lahko upajo, da bodo, ko bo Božje kraljestvo prevzelo popoln nadzor nad zemeljskimi zadevami, osvobojeni greha in smrti. Ti, ki sprejmejo resnico Božje Besede, pravzaprav že zdaj uživajo pravo svobodo. Kako pa?

Osvobojeni strahu pred mrtvimi

Danes milijoni živijo v strahu pred mrtvimi. Zakaj? Ker jih njihova vera uči, da duša ob smrti zapusti telo in se preseli v duhovno področje. Zato je v nekaterih deželah običaj, da sorodniki pri preminulem bedijo nekaj dni in noči. K temu pogosto spada tudi glasno petje in udarjanje po bobnih. Žalujoči verjamejo, da bo to zadovoljilo mrtvega in ustavilo njegovega duha, da bi prišel preganjat žive. Lažno učenje tako imenovanega krščanstva o mrtvih pa je ta običaj le še ovekovečilo.

Biblija o stanju mrtvih odkriva resnico. Jasno izjavlja, da ste duša vi, ne pa kak skrivnosten del vas, ki po smrti živi naprej. (1. Mojzesova 2:7; Ezekiel 18:4) Zraven tega se mrtvi ne mučijo v ognjenem peklu, niti niso del duhovnega področja, ki bi lahko vplivalo na žive. »Mrtvi,« pravi Biblija, »ničesar ne vedo [. . .] Ni ne dela, ne preudarjanja, ne znanja, ne modrosti v kraju smrti, kamor greš.« (Propovednik 9:5, 10)

Te biblijske resnice so mnoge osvobodile strahu pred mrtvimi. Nehali so darovati drage žrtve, s katerimi naj bi pomirili svoje prednike, niti jih ne skrbi, da bi se njihovi dragi neusmiljeno mučili zaradi svojih napak. Spoznali so, da Biblija za umrle daje čudovito upanje, saj nam pravi, da bo v od Boga določenem času »vstajenje mrtvim, i pravičnim i nepravičnim«. (Dejanja 24:15; Janez 5:28, 29) Mrtvi torej zdaj enostavno počivajo, kot da so v trdnem spanju. (Primerjaj Janez 11:11–14.)

Resnica o stanju mrtvih in vstajenjsko upanje nas lahko osvobodita obupa, ki ga lahko smrt prinese s sabo. Takšno upanje je podprlo tudi zakonca v Združenih državah, ko jima je v neki nesreči umrl štiriletni sin. »V najinem življenju je praznina, ki je ne bo mogoče zapolniti, dokler sina z vstajenjem ne bova zopet videla,« priznava mati. »Ker pa Jehova obljublja, da bo obrisal vse solze žalosti, veva, da je najina bolečina samo začasna.« (Razodetje 21:3, 4)

Osvobojeni strahu pred prihodnostjo

Kaj nas čaka v prihodnosti? Ali bo Zemlja zgorela v jedrskem razdejanju? Ali bo življenje na našem planetu zaradi uničevanja zemeljskega okolja postalo nemogoče? Ali bo moralno razsulo pripeljalo do anarhije in kaosa? Mnoge je danes tega resnično strah.

Biblija nas lahko osvobodi tudi tega bolestnega strahu. Zagotavlja nam, da »zemlja vedno ostaja«. (Propovednik 1:4) Jehova kratko malo ni ustvaril našega planeta za to, da bi gledal, kako bi ga potem neodgovorno človeštvo uničilo. (Izaija 45:18) Namesto tega ga je upodobil, da bi ga enotna človeška družina rabila za rajski dom. (1. Mojzesova 1:27, 28) Njegov namen se ni spremenil. Biblija nam pove, da bo Bog ,pokončal tiste, ki uničujejo zemljo‘. (Razodetje 11:18, EI) Za tem bodo »krotki [. . .] podedovali deželo«, pravi Biblija, »in se radovali v obilosti miru«. (Psalm 37:11)

Tej obljubi lahko zaupamo, ker Bog ne laže. Po svojem preroku Izaiju je namreč izjavil: ,Beseda moja, ki prihaja iz mojih ust, se k meni ne povrne prazna, temuč izvrši, kar me veseli, in bo uspeh imela v tem, za kar jo pošljem.‘ (Izaija 55:11; Titu 1:2) Tako lahko torej z zaupanjem pričakujemo spolnitev Božje obljube, ki je v Bibliji zapisana v Drugem Petrovem listu 3:13: »Novih pa nebes in nove zemlje pričakujemo po obljubi njegovi, v katerih prebiva pravičnost.«

Osvobojeni strahu pred ljudmi

V Bibliji lahko najdemo izjemne zglede mož in žena, ki so bili v svoji predanosti Bogu neustrašni. Med temi so Gideon, Barak, Debora, Daniel, Estera, Jeremija, Abigaila in Jaela, če jih imenujemo le nekaj. Ti zvesti možje in žene so kazali držo, kakršno je imel psalmist, ki je zapisal: »V Boga upam, ne bom se bal: Kaj mi more storiti človek?« (Psalm 56:11)

Podoben pogum sta v prvem stoletju kazala apostola Peter in Janez, ko so jima verske oblasti prepovedale oznanjevati. »Ne moreva,« sta odvrnila, »da ne bi govorila tega, kar sva videla in slišala.« Zaradi njune odločnosti so ju kasneje zaprli. Potem ko sta bila čudežno rešena, sta se vrnila k isti dejavnosti in ,govorila Božjo besedo srčno‘. Kmalu za tem so Petra in druge apostole privedli pred judovski sanhedrin. »Ali vam nismo ostro naročili, da ne smete učiti o tem imenu«, jim je rekel veliki duhovnik, »in glej, napolnili ste Jeruzalem z naukom svojim!« Peter in drugi apostoli so odgovorili: »Boga je treba bolj poslušati nego ljudi.« (Dejanja 4:16, 17, 19, 20, 31; 5:18–20, 27–29)

Danes si Jehovove priče pri oznanjevanju dobre novice o Božjem kraljestvu prizadevajo posnemati gorečnost kristjanov iz prvega stoletja. Tudi mladi med njimi pogosto kažejo neustrašenost tako, da z drugimi govorijo o svojem verovanju. Poglejte nekaj zgledov.

Najstnica Stacie je po naravi plašna. Zato ji je sprva bil izziv govoriti z drugimi o veri. Kaj je storila, da bi plašnost premagala? »Preučevala sem Biblijo in se prepričala, da razumem, kar govorim,« pravi. »Tako mi je bilo lažje in imela sem več samozaupanja.« O njenem dobrem imenu je poročal tudi krajevni časopis. Članek, ki ga je napisala neka učiteljica z njene šole, pojasnjuje: »Videti je, da ji [Stacie] vera daje moč, da se lahko spopada s številnimi pritiski, ki jih občuti večina najstnikov. [. . .] Meni, da bi ji moralo biti bogoslužje najpomembnejše v življenju.«

Tommyja so starši pričeli učiti o Bibliji, ko je imel komaj pet let. Že v rosnih letih se je odločno postavil za pravo čaščenje. Medtem ko so njegovi sošolci risali slike s prazničnimi motivi, je Tommy upodabljal prizore iz Božjega obljubljenega raja. Kot najstnik je opazil, da si mnogi učenci dajejo opravka z verovanjem Jehovovih prič. Ni se ustrašil, ampak je enega od učiteljev prosil, ali bi lahko imel z razredom razpravo, v kateri bi mu učenci postavljali vprašanja, on pa bi odgovarjal; tako bi jim naenkrat priskrbel odgovore. Dovolil mu je in Tommy je izvrstno pričeval.

Sedemnajstletna Markietta je odkrila odlično priložnost, da z drugimi v razredu govori o veri. »Za nalogo smo morali sestaviti govor,« pravi. »Svojo temo sem izbrala iz knjige Učinkoviti odgovori na vprašanja mladih.a Iz nje sem izbrala pet poglavij in njihove naslove napisala na tablo. Učence v razredu sem prosila, naj jih razvrstijo po tem, katero se jim zdi pomembnejše.« Za tem so sodelovali pri razpravi. »Razredu sem pokazala to knjigo,« končuje Markietta, »in veliko dijakov je prosilo za en izvod. Še učiteljica je rekla, da bi hotela enega.«

Resnica vas lahko osvobodi

Vidimo torej, da ima resnica iz Biblije osvobojevalen učinek na ljudi vseh starosti, če to knjigo preučujejo in če jim njena vest seže do srca. Osvobaja jih strahu pred mrtvimi, prihodnostjo in ljudmi. Nazadnje pa bo Jezusova odkupna žrtev osvobodila človeštvo še greha in smrti. Kolikšna radost bo večno živeti na rajski zemlji, ko ne bomo več jetniki podedovane grešnosti! (Psalm 37:29)

Ali bi radi izvedeli še kaj več o blagoslovih, ki jih obljublja Bog? Če bi, kaj vam je storiti? Jezus je dejal: »Večno življenje je pa to, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3) Če bi torej radi okusili svobodo, ki jo je Jezus obljubil svojim učencem, morate spoznati Boga Jehova in njegovega Sina. Poznati morate Božjo voljo ter jo nato tudi spolnjevati, kajti Biblija pravi: »Svet gine in poželenje njegovo; kdor pa dela voljo Božjo, ostane vekomaj.« (1. Janezov 2:17)

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 7]

Pod Božjim kraljestvom bo človeštvo končno osvobojeno greha in smrti