Kaj Bog zahteva od nas
»To je ljubezen Božja, da držimo zapovedi njegove; in zapovedi njegove niso težke [v breme, NW].« (1. JANEZOV 5:3)
1., 2. Zakaj nas ne bi smelo presenetiti, da Bog postavlja zahteve vsem, ki ga želijo sprejemljivo častiti?
»MOJA religija je zame dovolj dobra!« Mar ni res, da ljudje to pogosto rečejo? V resnici pa bi se morali vprašati: »Ali moja religija ugaja Bogu?« Zares, Bog postavlja zahteve vsem, ki ga želijo sprejemljivo častiti. Ali naj bi nas to presenetilo? Pravzaprav ne. Recimo, da ste lastnik čudovite hiše, ki ste jo nedavno obnovili, in vas je to veliko stalo. Ali bi dovolili, da bi v njej živel kdor koli? Seveda ne! Vsak morebiten stanovalec bi moral ustrezati vašim zahtevam.
2 Podobno je Bog Jehova dal človeški družini ta zemeljski dom. Zemlja bo pod vlado njegovega Kraljestva kmalu »obnovljena«, spremenjena bo v čudovit raj. Jehova bo to izpolnil. On je namreč že dal edinorojenega Sina, da bi to omogočil, kar ga je zelo drago stalo. Zato mora od ljudi, ki bodo živeli v tem raju, nedvomno tudi kaj zahtevati! (Psalm 115:16; Matevž 6:9, 10; Janez 3:16)
3. Kako je Salomon povzel, kaj Bog pričakuje od nas?
3 Kako pa lahko izvemo, kakšne so Božje zahteve? Jehova je modrega kralja Salomona navdihnil, da je povzel, kaj Bog od nas pričakuje. Po premišljevanju o vsem, za čemer se je gnal – med drugim za bogastvom, gradbenimi projekti, glasbo in romantično ljubeznijo – je prišel do spoznanja: »Poslušajmo konec vse propovedi: Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova.« (Propovednik 12:13)
»Zapovedi njegove niso v breme«
4.–6. a) Kakšen je dobesedni pomen grške besede, prevedene z ,biti v breme‘? b) Zakaj lahko rečemo, da Božje zapovedi niso v breme?
4 ,Izpolnjuj njegove zapovedi.‘ Pravzaprav je to tisto, kar Bog pričakuje od nas. Ali zahteva preveč? Sploh ne. Apostol Janez nam je o Božjih zapovedih oziroma zahtevah povedal nekaj zelo pomirjevalnega. Takole je zapisal: »To je ljubezen Božja, da držimo zapovedi njegove; in zapovedi njegove niso [v breme, NW].« (1. Janezov 5:3)
5 Grška beseda, prevedena z ,biti v breme‘, dobesedno pomeni »biti težek«. Nanaša se lahko na nekaj, čemur je težko ustreči, oziroma nekaj, po čemer se je težko ravnati. V Matevževem evangeliju 23:4 je uporabljena za opis ,težkih bremen‘, človeških pravil in izročil, ki so jih pismouki in farizeji nalagali ljudem. Ali doumevate, kaj želi ostareli apostol Janez povedati? Božje zapovedi niso težko breme, niti nam jih ni pretežko spolniti. (Primerjaj 5. Mojzesova 30:11.) Ravno nasprotno. Če Boga ljubimo, nas spolnjevanje njegovih zahtev osrečuje. Daje nam dragoceno priložnost, da dokažemo ljubezen do Jehova.
6 Da pa bi to ljubezen dokazali, moramo natančno vedeti, kaj Bog od nas pričakuje. Zato vas sedaj vabimo k razpravi o petih takšnih Božjih zahtevah. Ob tem pa imejte v mislih Janezove besede: ,Božje zapovedi niso [v breme, NW].‘
Pridobivajte si spoznanje o Bogu
7. Od česa je odvisna naša rešitev?
7 Prva zahteva pravi, naj si pridobivamo spoznanje o Bogu. Razmislite o besedah, ki jih je Jezus izgovoril zadnjo noč svojega človeškega življenja, zapisane pa so v 17. poglavju Janezovega evangelija. Jezus je velik del večera pripravljal apostole na svoj odhod. Skrbelo ga je za njihovo prihodnost, njihovo večno prihodnost. Zato je dvignil oči proti nebu in zanje molil. V 3. vrstici, NW, beremo: »Večno življenje je pa to, da si pridobivajo spoznanje o tebi, edinem resničnem Bogu, in Jezusu Kristusu, katerega si poslal.« Res, njihova rešitev je bila odvisna od ,pridobivanja spoznanja‘ o Bogu in Kristusu. In to velja tudi za nas. Da bi bili rešeni, si moramo pridobivati takšno spoznanje.
8. Kaj pomeni ,pridobivati si spoznanje‘ o Bogu?
8 Toda kaj pomeni ,pridobivati si spoznanje‘ o Bogu? Grška beseda, tukaj prevedena s »pridobivati si spoznanje«, pomeni »spoznavati, prepoznavati« ali »popolnoma razumeti«. Pozorni bodite tudi na to, da prevajanje s ,pridobivati si spoznanje‘ nakazuje nenehen proces. Pridobivati si spoznanje o Bogu torej pomeni spoznavati ga, pa ne površno, temveč zaupno, ter razvijati razumevajoče prijateljstvo z njim. In če bomo nenehno navezani na Boga, ga bomo tudi vedno bolj spoznavali. Ta proces pa se lahko nadaljuje v večnost, saj o Jehovu ne bomo nikoli spoznali vsega, kar se lahko o njem izve. (Rimljanom 11:33)
9. Kaj se lahko naučimo o Jehovu iz stvarjenjske knjige?
9 In kako si pridobivamo spoznanje o Bogu? Pomagata nam lahko dve knjigi. Prva je stvarjenjska knjiga. Stvari, ki jih je Jehova ustvaril – tako žive kot nežive – omogočajo uvid v to, kakšna oseba je. (Rimljanom 1:20) Razmislite samo o nekaterih zgledih. Bučanje mogočnega slapu, butanje kipečega morja med nevihto, pogled na zvezdnato nebo v jasni noči – mar nas takšne stvari ne učijo, da je Jehova Bog, ki je »mogočen v krepkoti [moči, NW]«? (Izaija 40:26) Smeh otroka, ko opazuje kužka, ki lovi svoj rep, ali mucka, ki se igra s klobčičem volne – mar to ne govori, da ima Jehova, ,srečen Bog‘, smisel za humor? (1. Timoteju 1:11, NW) Okus slastnega obroka, prijeten vonj rož na travniku, živahne barve nežnih metuljev, glas pomladanskega žvrgolenja ptic, prisrčen objem teh, ki jih imamo radi – mar iz tega ne razvidimo, da je naš Stvarnik Bog ljubezni, ki želi, da se veselimo življenja? (1. Janezov 4:8)
10., 11. a) Česa se o Jehovu in njegovih namenih ne moremo naučiti iz stvarjenjske knjige? b) Odgovori na katera vprašanja so zapisani samo v Bibliji?
10 Vendar pa si lahko s stvarjenjsko knjigo o Jehovu pridobimo le omejeno spoznanje. Naj ponazorimo: Kako je Bogu ime? Zakaj je ustvaril zemljo in nanjo postavil človeštvo? Zakaj Bog dopušča hudobijo? Kaj nam prinaša prihodnost? Odgovore na ta vprašanja moramo poiskati v drugi knjigi, ki daje spoznanje o Bogu, v Bibliji. Jehova nam na njenih straneh odkriva stvari o sebi, med drugim tudi svoje ime, osebnost ter namene, podatke, ki jih ne bi mogli izvedeti iz nobenega drugega vira. (2. Mojzesova 34:6, 7; Psalm 83:18; Amos 3:7)
11 Jehova nam po Svetem pismu daje tudi pomembno spoznanje o drugih bitjih, ki jih moramo poznati. Na primer: Kdo je Jezus Kristus in kakšno vlogo ima pri uresničevanju Jehovovih namenov? (Dejanja 4:12) Kaj pa Satan Hudič? Kako zapeljuje ljudi? Kako se lahko ogibamo tega, da bi nas zapeljal? (1. Petrov 5:8) Odgovore na ta življenjerešujoča vprašanja lahko dobimo le v Bibliji.
12. Kako bi pojasnili, zakaj nam pridobivanje spoznanja o Bogu in njegovih namenih ni v breme?
12 Ali nam je pridobivanje takšnega spoznanja o Bogu in njegovih namenih v breme? Nikakor! Ali se še spomnite, kaj ste občutili, ko ste prvič slišati za to, da je Bogu ime Jehova, da bo po svojem Kraljestvu obnovil raj na tej zemlji, da je dal svojega ljubljenega Sina kot odkupnino za naše grehe, pa tudi za druge dragocene resnice? Mar ni bilo, kakor da bi vam kdo odstranil tančico nevednosti in bi prvikrat stvari videli jasno? Pridobivanje spoznanja o Bogu nam ni v breme. To nam je v veselje! (Psalm 1:1–3; 119:97)
Prilagajati se Božjim merilom
13., 14. a) Kakšne spremembe moramo narediti v življenju ob tem, ko si pridobivamo spoznanje o Bogu? b) Katerih nečistih navad se moramo zdrževati, kot to zahteva Bog?
13 S pridobivanjem spoznanja o Bogu ugotovimo, da moramo v življenju narediti spremembe. To pa nas vodi k naslednji zahtevi. Moramo se prilagoditi Božjim merilom za pravilno vedenje in sprejeti Njegovo resnico. In kaj je resnica? Ali je Bogu res mar, kaj verjamemo in delamo? Očitno danes mnogi ne menijo tako. V poročilu, ki ga je leta 1995 objavila Anglikanska cerkev, je bilo omenjeno, da na skupno življenje brez poroke ne bi smeli gledati kot na greh. »Fraza ,živeti v grehu‘ sramotí in nič ne pomaga,« je izjavil neki cerkveni škof.
14 Ali torej »živeti v grehu« ni več greh? Jehova nam povsem nedvoumno govori, kaj meni o takšnem vedenju. V njegovi Besedi, Bibliji, piše: »Častit bodi zakon pri vseh in postelja neoskrunjena; kajti nečistnike in prešeštnike bo sodil Bog.« (Hebrejcem 13:4) Spolnost pred poroko morda res ni greh za liberalne duhovnike in obiskovalce cerkva, v Božjih očeh pa je to resen greh! In tako je tudi s prešuštvom, krvoskrunstvom in homoseksualnostjo. (3. Mojzesova 18:6; 1. Korinčanom 6:9, 10) Bog zahteva, da se takšnih navad, ki jih ima za nečiste, zdržujemo.
15. Kaj Bog zahteva glede tega, kakšni smo do drugih in kaj verujemo?
15 Vendar pa ni dovolj samo zdrževati se navad, ki jih ima Bog za grešne. Med Božje zahteve spada tudi to, kakšni smo do drugih. Tako Bog pričakuje, da se bosta v družini mož in žena ljubila ter spoštovala. Od staršev zahteva, da skrbijo za gmotne, duhovne in čustvene potrebe svojih otrok. Otrokom pa narekuje, naj bodo staršem poslušni. (Pregovori 22:6; Kološanom 3:18–21) Kaj pa glede našega verovanja? Bog Jehova želi, da se ogibamo verovanj in običajev, ki izvirajo iz krivega čaščenja ali pa nasprotujejo čisti resnici, ki jo uči Biblija. (5. Mojzesova 18:9–13; 2. Korinčanom 6:14–17)
16. Pojasnite, zakaj nam prilagajanje Božjim merilom za pravilno vedenje in sprejemanje Njegove resnice ni v breme.
16 Ali nam je prilagajanje Božjim merilom za pravilno vedenje in sprejetje Njegove resnice v breme? Ni, če razmislimo o koristih: zakonske zveze med možem in ženo, ki se ljubita ter si zaupata, namesto zvez, ki se razdrejo zaradi nezvestobe; domovi, v katerih otroci čutijo, da jih starši ljubijo in da so zaželjeni, namesto družin, v katerih otroci čutijo, da so neljubljeni, nezaželjeni in se jih zanemarja; čista vest in dobro zdravje namesto občutka krivde in telesa, uničenega zaradi aidsa ali kake druge spolno prenosljive bolezni. Zaradi Jehovovih zahtev vsekakor nismo prikrajšani za nič takega, kar bi potrebovali, da bi se lahko veselili življenja. (5. Mojzesova 10:12, 13)
Spoštujte življenje in kri
17. Kako Jehova gleda na življenje in kri?
17 Ob tem, ko svoje življenje usklajujete z Božjimi merili, spoznavate, kako je življenje res dragoceno. Sedaj pa se pogovorimo o tretji Božji zahtevi. Spoštovati moramo življenje in kri. Jehovu je življenje sveto. Saj bi mu kot Viru življenja tudi moralo biti. (Psalm 36:9) Res, Jehovu je dragoceno celó življenje še nerojenega otroka v materi. (2. Mojzesova 21:22, 23) Kri predstavlja življenje. Zato je tudi ta v Božjih očeh sveta. (3. Mojzesova 17:14) Naj nas torej ne preseneča, da Bog od nas pričakuje, da na življenje in kri gledamo tako kot on.
18. Kaj Jehovovo gledišče o življenju in krvi zahteva od nas?
18 Kaj pa spoštovanje življenja in krvi zahteva od nas? Kristjani življenja ne tvegamo po nepotrebnem le zaradi razburljivosti. Skrbimo za varnost, zato pazimo, da sta naš avtomobil in dom varna. (5. Mojzesova 22:8) Ne uživamo tobaka, ne žvečimo betelovega oreščka, niti ne jemljemo drog, ki nas lahko zasvojijo ter nam popačijo razum, in vse to za zabavo. (2. Korinčanom 7:1) Ker poslušamo Boga, ko pravi ,zdržujte se krvi‘, si ne dovolimo dati transfuzije. (Dejanja 15:28, 29) Resda radi živimo, ne bomo pa si skušali sedanjega življenja rešiti s kršenjem Božjega zakona in si s tem ogroziti obete na večno življenje! (Matevž 16:25)
19. Pojasnite, kako nam koristi, če spoštujemo življenje in kri.
19 Ali nam je to, da imamo življenje in kri za sveto, v breme? Nikakor! Samo pomislite: Ali nam je v breme, če nimamo pljučnega raka, ki ga povzroča kajenje tobaka? Ali nam je v breme, če uidemo duševni in telesni zasvojenosti s škodljivimi drogami? Ali nam je v breme, če se pazimo, da ne bi s krvnimi transfuzijami dobili aidsa, hepatitisa ali kake druge bolezni? Če se bomo torej ogibali takšnih bolečih navad in praktik, je jasno, da bo to samo v našo korist. (Izaija 48:17)
20. Kako je neki družini koristilo, da je gledala na življenje tako kot Bog?
20 Razmislite o naslednji izkušnji. Pred nekoliko leti je Priča, ki je bila tri mesece in pol noseča, nekega večera pričela krvaveti, zato so jo hitro odpeljali v bolnišnico. Ko jo je zdravnik pregledal, ga je slišala eni od sester reči, da bodo morali prekiniti nosečnost. Ker je Priča vedela, kako Jehova gleda na življenje še nerojenega otroka, je splav odločno zavrnila, zdravniku pa dejala: »Če je še živ, ga pustite notri!« Občasno je sicer še nekoliko krvavela, a je nekaj mesecev kasneje prezgodaj rodila zdravega fantka, ki je sedaj star 17 let. Sama pojasnjuje: »Sinu sva o vsem tem povedala in dejal je, da je vesel, da ga niso vrgli v smeti. Ve, da je živ le zaradi tega, ker služimo Jehovu!« Za to družino prav gotovo ni bilo v breme, da je na življenje gledala tako kakor Bog!
Služiti z Jehovovim organiziranim ljudstvom
21., 22. a) Skupaj s kom naj bi služili Jehovu, kot to sam pričakuje? b) Kako lahko prepoznamo Božje organizirano ljudstvo?
21 Pri tem, ko se spreminjamo, da bi življenje uskladili z Božjimi merili, pa nismo sami. Jehova ima na tej zemlji svoje ljudi in od nas pričakuje, da mu služimo skupaj z njimi. In to nas vodi že k četrti zahtevi: moramo služiti Jehovu z njegovo, po duhu vodeno organizacijo.
22 Toda kako lahko Božje organizirano ljudstvo prepoznamo? Njegovi pripadniki se v skladu s svetopisemskimi merili med seboj resnično ljubijo, zelo spoštujejo Biblijo, častijo Božje ime, oznanjujejo o Božjem kraljestvu in niso del tega hudobnega sveta. (Matevž 6:9; 24:14; Janez 13:34, 35; 17:16, 17) Na tej zemlji je le ena verska organizacija, ki ima vse te oznake pravega krščanstva – Jehovove priče.
23., 24. Kako lahko ponazorimo, da nam služenje Jehovu z njegovim organiziranim ljudstvom ni v breme?
23 Ali nam je v breme služiti Jehovu skupaj z njegovim organiziranim ljudstvom? Ne, nikakor! Dejstvo, da smo deležni ljubezni in podpore svetovne družine krščanskih bratov in sester, je dragocena prednost! (1. Petrov 2:17) Predstavljajte si, da ste preživeli brodolom, in se sedaj v vodi bojujete, da ne bi utonili. Ko že čutite, da ne boste več dolgo zdržali, po vas iz rešilnega čolna sežejo roke. Tako je, tudi drugi so preživeli brodolom! Ko ste z njimi v rešilnem čolnu, menjaje veslate do obale, ob tem pa pobirate še druge preživelce.
24 Mar nismo mi v podobnem položaju? Potegnili so nas iz nevarnih »voda« tega hudobnega sveta v »rešilni čoln« Jehovove zemeljske organizacije. V njej služimo z ramo ob rami, ko plujemo k »obali« pravičnega novega sveta. Če pa nas življenjski pritiski na poti utrudijo, smo še kako hvaležni za pomoč in tolažbo pravih krščanskih tovarišev! (Pregovori 17:17)
25. a) Kaj smo dolžni ljudem, ki so še vedno v »vodi« tega hudobnega sveta? b) O kateri Božji zahtevi bomo razpravljali v naslednjem članku?
25 Kaj pa drugi – odkritosrčni ljudje, ki so še vedno v »vodi«? Dolžni smo jim pomagati priti v Jehovovo organizacijo, mar ne? (1. Timoteju 2:3, 4) Potrebujejo pomoč, da bi spoznali, kaj Bog zahteva. To pa nas pripelje do pete in zadnje Božje zahteve. Biti moramo zvestovdani oznanjevalci Božjega kraljestva. In kaj to zajema? O tem bomo razpravljali v naslednjem članku.
Ali se spomnite?
◻ Zakaj nam Božje zapovedi niso v breme?
◻ Kako si pridobivamo spoznanje o Bogu?
◻ Zakaj nam prilagajanje Božjim merilom za pravilno vedenje in sprejemanje Njegove resnice ni v breme?
◻ Kaj Božje gledišče o življenju in krvi zahteva od nas?
◻ Skupaj s kom naj bi služili Bogu, kot to sam pričakuje, in kako lahko te ljudi prepoznamo?
[Slike na strani 18]
O Jehovu se učimo iz stvarjenjske knjige in Biblije
[Viri slik]
Krokodil: Z dovoljenjem Australian International Public Relations; medved: Safari-Zoo of Ramat-Gan, Tel Aviv