Naj vsi slavijo Jehova!

»Slavite Gospoda [Jehova, NW], prebivalci vzhoda.« (IZAIJA 24:15, EI)

1. Kako so na Jehovovo ime gledali Božji preroki in kako se to razlikuje od današnjega stališča v tako imenovanem krščanstvu?

JEHOVA – vzvišeno Božje ime! Kako so se zvesti preroki iz starodavnosti veselili govoriti v tem imenu! Radostno so slavili svojega Suverenega gospoda, Jehova, čigar ime ga označuje za Velikega namenjevalca. (Izaija 40:5; Jeremija 10:6, 10; Ezekiel 36:23) Celo tako imenovani mali preroki so z besedo izrazito oslavljali Jehova. Eden od njih je bil Hagaj. V Hagajevi knjigi, sestavljeni iz samo 38 vrstic, je Božje ime zapisano kar 35-krat. Toda če takšni prerokbi dragoceno ime Jehova nadomestimo z naslovom »Gospod«, kot so to v svojih prevodih Biblije naredili veliki apostoli tako imenovanega krščanstva, ji pravzaprav vzamemo življenje. (Primerjaj 2. Korinčanom 11:5.)

2., 3. a) Kako se je spolnila neka prav nenavadna prerokba glede Izraelove obnove? b) Česa so se radovali judovski ostanek in njegovi tovariši?

² V Izaiju 12:2 pa je ime zapisano v dveh oblikah.a Prerok razglaša: »Glej, Bog mogočni je rešenje moje; upal bom in ne bode me strah, zakaj GOSPOD, Jehova [Jah Jehova, NW], je moč in pesem moja, in on mi je bil v zveličanje!« (Glej tudi Izaija 26:4.) Tako je Jah Jehova Izraelcem že kakih 200 let pred izpustitvijo iz babilonskega ujetništva po preroku Izaiju zagotavljal, da je on njihov mogočni Rešitelj. V ujetništvu so bili od leta 607 do 537 pr. n. š. Izaija pa je še zapisal: »Jaz, GOSPOD, sem, ki delam vse: [. . .] ki velim Ciru: Pastir moj je, in dopolni vso voljo mojo, ko ukaže za Jeruzalem: Bodi sezidan! in za tempelj: Ustanovi se!« In kdo je bil ta Cir? Prav nenavadno, toda izkazalo se je, da je to bil perzijski kralj Cir, ki je leta 539 pr. n. š. osvojil Babilon. (Izaija 44:24, 28)

³ Cir je v spolnitev Jehovovih besed po Izaiju zasužnjenemu Izraelu izdal odlok: »Kdor je med vami iz vsega ljudstva njegovega, s tem bodi njegov Bog, in pojdi gori v Jeruzalem na Judovem in zidaj hišo GOSPODA, Boga Izraelovega (on je Bog!), ki je v Jeruzalemu.« Izredno srečen judovski ostanek se je skupaj z neizraelskimi Netinimci in sinovi Salomonovih služabnikov vrnil v Jeruzalem. Pripotovali so še ravno pravi čas, da so leta 537 pr. n. š. praznovali šotorski praznik in Jehovu žrtvovali na Njegovem oltarju. Naslednje leto so v drugem mesecu položili temelje drugega templja, in sicer sredi glasnih vzklikov radosti in hvale Jehovu. (Ezra 1:1–4; 2:1, 2, 43, 55; 3:1–6, 8, 10–13)

4. Kako sta se uresničili 35. in 55. poglavje Izaija?

⁴ Jehovova obnovitvena prerokba naj bi se v Izraelu veličastno spolnila: »Veselila se bosta puščava in samotni kraj, in radovala se bo pustinja in cvela kakor roža. [. . .] Gledali bodo slavo GOSPODOVO, lepoto Boga našega.« »Z radostjo izidete in z mirom vas bodo spremljali; gore in hribi zaženo pred vami radostno vpitje [. . .] in bode GOSPODU v slavno ime, v znamenje večno, ki se ne iztrebi.« (Izaija 35:1, 2; 55:12, 13)

5. Zakaj je bilo Izraelovo veselje le kratkotrajno?

⁵ Vendar je bilo njihovo veselje le kratkotrajno. Sosednja ljudstva so si namreč prizadevala za medverskim zavezništvom pri gradnji templja. Judje so sprva vztrajno izjavljali: »Ne spodobi se vam, da z nami zidate hišo našemu Bogu, temuč mi sami hočemo zidati GOSPODU, Bogu Izraelovemu, kakor nam je zapovedal kralj Cir, kralj Perzije!« Potem pa so ti sosedje postali veliki nasprotniki. ,Slabili so roke ljudstvu Judovemu ter jih s strašenjem motili pri zidanju.‘ Poleg tega so Cirovemu nasledniku, Artakserksu, napačno predstavili okoliščine, zato je ta prepovedal gradnjo templja. (Ezra 4:1–24) Delo se je ustavilo kar za 17 let in na žalost so Judje v tem času zapadli v pridobitništvo.

»Jehova nad vojskami« govori

6. a) Kako se je Jehova odzval na razmere v Izraelu? b) Zakaj je približen pomen Hagajevega imena ustrezen?

⁶ Kljub temu pa je Jehova v prid Izraelu pokazal ,svojo moč‘ in mu pošiljal preroke, še posebej Hagaja in Zaharija, da bi se Judje zavedli svojih odgovornosti. Hagajevo ime je povezano s praznovanjem, saj je videti, da pomeni »Rojen na praznik«. Primerno temu je začel prerokovati prav na prvi dan meseca, v katerem so praznovali šotorski praznik, torej v času, ko se je od Judov zahtevalo, da so ,le veseli‘. (5. Mojzesova 16:15) Jehova jim je po Hagaju v obdobju 112 dni poslal štiri sporočila. (Hagaj 1:1; 2:1, 10, 20)

7. Kako bi nas morale opogumiti Hagajeve uvodne besede?

⁷ Hagaj je v uvodu svoje prerokbe rekel: »Tako pravi GOSPOD [Jehova, NW] nad vojskami.« (Hagaj 1:2a) Kdo neki so te ,vojske‘? To so Jehovove angelske množice, o katerih Biblija tu in tam govori tudi kot o vojaških četah. (Job 1:6; 2:1; Psalm 103:20, 21; Matevž 26:53) Mar nas danes ne opogumlja dejstvo, da te nepremagljive nebeške vojske vodi sam Suvereni gospod Jehova, da z njimi usmerja naše delo obnavljanja pravega čaščenja na zemlji? (Primerjaj 2. kraljev 6:15–17.)

8. Kakšen pogled je vplival na Izraelce in s kakšnim rezultatom?

⁸ In kakšno je bilo Hagajevo prvo sporočilo? Ljudstvo je reklo: »Ni še prišel čas, čas hiši GOSPODOVI, da jo zgradimo.« Gradnja templja, ki je predstavljala obnovo bogočastja, jim ni bila več prva skrb. Graditi so si namreč začeli palačam podobne domove. Zaradi pridobitništva jim je splahnelo navdušenje za Jehovovo čaščenje in Jehova jih ni več blagoslavljal. Njihova polja niso bila več rodovitna, primanjkovalo pa jim je tudi oblačil za ostre zime. Dohodki so postali borni in bilo je, kakor da bi metali denar v vrečko polno lukenj. (Hagaj 1:2b–6)

9. Kakšen oster in krepilen opomin je dal Jehova Izraelcem?

⁹ Jehova jih je dvakrat ostro opomnil: »Pazite na svoja pota!« Očitno sta bila Zerubabel, oblastnik v Jeruzalemu, in veliki duhovnik Jozueb tista, ki sta se odzvala ter pogumno spodbudila vse ljudstvo, naj ,posluša glas GOSPODA, Boga svojega, in besede proroka Hagaja, kakor ga je bil poslal GOSPOD, njih Bog; in ljudstvo se je balo GOSPODA‘. Poleg tega je »Hagaj, poslanec GOSPODOV, v poročilu GOSPODOVEM ljudstvu [rekel]: Jaz sem z vami, govori GOSPOD«. (Hagaj 1:5, 7–14)

10. Kako je Jehova uporabil svojo moč v prid Izraela?

¹⁰ Nekateri stari Jeruzalemčani so morda menili, da bo slava ponovno zgrajenega templja »kakor nič« v primerjavi s prejšnjim. Vendar je Jehova kakih 51 dni kasneje Hagaja vzgibal, da je objavil drugo sporočilo. Razglasil je: »Bodi močan, o Zerubabel, govori GOSPOD, in bodi krepak, o Jozue, sin Jozadakov, veliki duhovnik! in bodi močno, vse ljudstvo dežele, govori GOSPOD, in delajte! Kajti jaz sem z vami, govori GOSPOD nad vojskami. [. . .] Ne bojte se!« Jehova, ki je ob svojem času s strahovito močjo ,potresel nebo in zemljo‘, je poskrbel, da je bilo vsakršno nasprotovanje, tudi kraljeva prepoved, premagano. V petih letih so tempelj veličastno dogradili. (Hagaj 2:3–6)

11. Kako je Bog napolnil drugi tempelj z ,večjo slavo‘?

¹¹ Takrat se je spolnila veličastna obljuba: »Pridejo dragocenosti vseh narodov, in to hišo napolnim s slavo, pravi GOSPOD nad vojskami.« (Hagaj 2:7) Izkazalo se je, da so te »dragocenosti« Neizraelci, ki so prišli častit Jehova k temu templju, ker je odseval slavo njegove veličastne navzočnosti. Kakšen pa je bil ta ponovno zgrajeni tempelj v primerjavi s tistim v Salomonovih dneh? Božji prerok je razglasil: »Poslednja slava te hiše bode večja nego prva, pravi GOSPOD nad vojskami; in na tem kraju dam mir, govori GOSPOD nad vojskami.« (Hagaj 2:9) V prvi spolnitvi te prerokbe je ponovno zgrajeni tempelj obstajal dlje časa kot prva hiša. Ko se je namreč Mesija leta 29 n. š. pojavil, je še vedno stal. Poleg tega mu je tudi sam Mesija prinesel slavo, ko je v njem oznanjeval resnico, preden so ga odpadniški sovražniki dali leta 33 n. š. umoriti.

12. Kateremu namenu sta služila prva templja?

¹² Prvi in drugi tempelj v Jeruzalemu sta služila važnemu namenu. Bila sta namreč senca pomembnih značilnosti Mesijeve duhovniške službe in sta ohranjala Jehovovo čisto čaščenje na zemlji živo vse do Mesijevega dejanskega pojava. (Hebrejcem 10:1)

Slavni duhovni tempelj

13. a) Kaj se je dogajalo v zvezi z duhovnim templjem med letoma 29 in 33 n. š.? b) Kakšno važno vlogo je v tem razvoju dogodkov igrala Jezusova odkupna žrtev?

¹³ Ali ima Hagajeva obnovitvena prerokba kakšen poseben pomen tudi za kasnejše čase? Nedvomno! Ponovno postavljeni jeruzalemski tempelj je postal središče vsega pravega čaščenja na zemlji. Toda predstavljal je veliko slavnejši duhovni tempelj. Ta je začel delovati leta 29 n. š., ko je Jehova Jezusa ob krstu v Jordanu mazilil za Velikega duhovnika in se je sveti duh spustil nadenj kakor golob. (Matevž 3:16, EI) Ko je Jezus z žrtveno smrtjo dopolnil zemeljsko strežbo, ga je Jehova obudil v nebesa, ki jih je predstavljalo tempeljsko Najsvetejše, in Jezus Mu je izročil vrednost svoje žrtve. Ta je bila hkrati tudi odkupnina, ki je pokrila grehe njegovih učencev, Jezusu pa omogočila, da jih je na binkoštni dan leta 33 n. š. mazilil za podduhovnike v Jehovovem duhovnem templju. Z zvesto strežbo vse do smrti na tempeljskem dvorišču na zemlji so bili deležni nebeškega vstajenja za nadaljno duhovniško službo.

14. a) Kakšna radost je spremljala gorečo dejavnost zgodnjekrščanske občine? b) Zakaj je bila ta radost kratkotrajna?

¹⁴ Na tisoče skesanih Judov – in kasneje Nejudov – se je zgrnilo v to krščansko občino ter začelo razglašati dobro novico o Božji prihajajoči kraljestveni vladi nad zemljo. Zato je lahko apostol Pavel kakih 30 let kasneje izjavil, da je bila dobra novica oznanjena »vsemu stvarjenju pod nebom«. (Kološanom 1:23) Toda po smrti apostolov se je pojavil velik odpad in luč resnice je začela brleti. Sektaštvo tako imenovanega krščanstva, ki je temeljilo na poganskih naukih in filozofijah, je zasenčilo pravo krščanstvo. (Dejanja 20:29, 30)

15., 16. a) Kako se je prerokba spolnila leta 1914? b) Kakšno zbiranje je zaznamovalo pozno 19. in zgodnje 20. stoletje?

¹⁵ Minevala so stoletja. Potem pa se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja skupina iskrenih kristjanov lotila globokega preučevanja Biblije. Iz Svetega pisma so lahko pokazali na leto 1914 kot na leto, v katerem se bodo sklenili »za to določeni časi narodov« (NW). Ravno takrat se je končalo sedem simboličnih »časov« (2520 let zverem podobne človekovlade), ko je bil v nebesih ustoličen Kristus Jezus – Tisti, ki ima »[zakonito, NW] pravico« kot zemeljski Mesijanski kralj. (Lukež 21:24; Daniel 4:25; Ezekiel 21:26, 27) Ti Preučevalci Biblije, danes znani kot Jehovove priče, še zlasti od leta 1919 po vsej zemlji z vso vnemo širijo dobro novico o prihajajočem Kraljestvu. Leta 1919 se jih je na poziv k delovanju, ki je bil izrečen na zborovanju v Cedar Pointu v Ohiu (Združene države Amerike), odzvalo nekaj tisoč. Njihovo število je do leta 1935 naraslo na 56.153, kolikor jih je takrat poročalo o terenski službi. Tega leta jih je simbola kruha in vina ob vsakoletnem spominjanju na Jezusovo smrt vzelo 52.465, s čimer so simbolizirali svoje upanje, da bodo postali duhovniki s Kristusom Jezusom v nebeškem delu Jehovovega velikega duhovnega templja. Poleg tega bodo z njim služili tudi kot sokralji v njegovem Mesijanskem kraljestvu. (Lukež 22:29, 30; Rimljanom 8:15–17)

¹⁶ Vendar pa iz Razodetja 7:4–8 in 14:1–4 zvemo, da je skupno število teh maziljenih kristjanov omejeno na 144.000, katerih mnogi so bili zbrani že v prvem stoletju, še preden se je začel velik odpad. Tako Jehova od konca 19. stoletja in v 20. stoletje končuje zbiranje te skupine ljudi, ki so prečiščeni z vodo njegove Besede, razglašeni za pravične po veri v Jezusovo spravno žrtev in ki bodo končno zapečateni kot maziljeni kristjani, da bodo dopolnili celotno število 144.000.

17. a) Kakšno zbiranje se je začelo v tridesetih letih tega stoletja? b) Zakaj nas tukaj zanima Janezov evangelij 3:30? (Glej tudi Lukež 7:28.)

¹⁷ In kaj je sledilo za tem, ko je bilo izbrano celotno število maziljencev? Leta 1935 je bilo v Washingtonu D. C. (Združene države Amerike) zgodovinsko zborovanje, na katerem je bilo objavljeno, da je »velika množica« iz Razodetja 7:9–17 skupina, ki naj bi jo prepoznali šele »potem«, ko bodo zbrani 144.000, in ki ji je namenjeno večno življenje na rajski zemlji. Janez Krščevalec, ki bo obujen v življenje na zemlji kot ,druga ovca‘, je maziljenega Jezusa najprej nedvoumno prepoznal, potem pa o Mesiju rekel: »On mora rasti, jaz pa se manjšati.« (Janez 1:29; 3:30; 10:16; Matevž 11:11) Janez Krščevalec je namreč za Mesija pripravljal učence, in ker je izbiranje vedno večjega števila pripadnikov 144.000 sedaj prevzel Jezus, se je Janezovo delo bližalo koncu. V tridesetih letih tega stoletja pa se je proces izbiranja obrnil. Med 144.000 je bilo ,poklicanih in izvoljenih‘ vedno manj ljudi, medtem ko je začelo število ,velike množice‘ »drugih ovac« strahovito naraščati. In ta velika množica se danes, ko se huda stvarnost tega sveta bliža svojemu koncu v harmagedonu, še vedno množi. (Razodetje 17:14b)

18. a) Zakaj lahko z zaupanjem pričakujemo, da »milijoni sedaj živečih ne bodo nikoli umrli«? b) Zakaj bi se morali goreče ravnati po Hagaju 2:4?

¹⁸ V zgodnjih dvajsetih letih tega stoletja so imeli Jehovove priče posebni javni govor z naslovom »Milijoni sedaj živečih ne bodo nikoli umrli«. Ta izjava je takrat morda izžarevala prekomeren optimizem, danes pa jo lahko izrečemo s trdno prepričanostjo. Namreč oboje, tako luč, ki biblijske prerokbe vse močneje osvetljuje, kot tudi anarhija tega umirajočega sveta, jasno kaže, da je konec Satanove stvarnosti zelo zelo blizu! Poročilo spominske slovesnosti za leto 1996 pravi, da je bilo navzočih 12,921.933, od tega jih je simbole vzelo le 8757 (0,068 odstotkov), s čimer so naznanili svoje nebeško upanje. Obnova pravega čaščenja se tako bliža svoji sklenitvi. Toda glejmo, da se v tem delu ne bomo nikoli upočasnili. Zares, Hagaj 2:4 pravi: »Bodi močno, vse ljudstvo dežele, govori GOSPOD, in delajte! Kajti jaz sem z vami, govori GOSPOD nad vojskami.« Zato bodimo odločeni in nikoli ne dovolimo, da bi kakšna oblika pridobitništva ali posvetnosti zadušila našo gorečnost za Jehovovo delo! (1. Janezov 2:15–17)

19. Kako lahko tudi mi sodelujemo v spolnitvi Hagaja 2:6, 7?

¹⁹ Imamo radostno prednost, da sodelujemo v novodobni spolnitvi Hagaja 2:6, 7: »Tako pravi GOSPOD nad vojskami: Še enkrat, malo časa še, pa potresem nebo in zemljo in morje in suhoto; in potresem vse poganske narode, in pridejo dragocenosti vseh narodov, in to hišo napolnim s slavo, pravi GOSPOD nad vojskami.« Pohlep, pokvarjenost in sovraštvo je v tem svetu dvajsetega stoletja najti povsod. Zares lahko rečemo, da je svet v svojih zadnjih dneh, in Jehova ga je že začel ,potresati‘, s tem ko njegove Priče ,oklicujejo dan njegovega maščevanja‘. (Izaija 61:2) To uvodno potresanje bo doseglo vrhunec, ko bo svet uničen v harmagedonu. Še pred tem pa zbira Jehova za svojo službo »dragocenosti vseh narodov« – ponižne, ovcam podobne zemljane. (Janez 6:44) Ta »velika množica« sedaj ,služi‘ na zemeljskem dvorišču njegove hiše čaščenja. (Razodetje 7:9, 15)

20. Kje lahko najdemo najdragocenejši zaklad?

²⁰ Služba v Jehovovem duhovnem templju prinaša koristi, ki so dragocenejše od katerega koli gmotnega zaklada. (Pregovori 2:1–6; 3:13, 14; Matevž 6:19–21) Poleg tega pa Hagaj 2:9 pristavi: »Poslednja slava te hiše bode večja nego prva, pravi GOSPOD nad vojskami; in na tem kraju dam mir, govori GOSPOD nad vojskami.« Kaj pomenijo te besede za nas danes? O tem bo govoril naš naslednji članek.

[Podčrtni opombi]

Vprašanja za ponovitev

◻ Kateri zgled prerokov bi morali posnemati glede Jehovovega imena?

◻ Kako nas spodbuja Jehovovo mogočno sporočilo obnovljenemu Izraelu?

◻ Kakšen slavni duhovni tempelj deluje danes?

◻ Kateri zbiranji sta se zapovrstjo začeli v 19. in 20. stoletju ter s kakšnim veličastnim obetom?

[Slike na strani 7]

Jehovove nebeške vojske usmerjajo in podpirajo Njegove Priče na zemlji