Ali posnemate našega nepristranskega Boga

NEPRISTRANSKI, kaj je kdo takšen? Je, pa še popolnoma nepristranski in brez predsodkov je, nikogar ne favorizira in nikogar ne diskriminira. To je Bog Jehova, Stvarnik človeštva. Charles Lamb, angleški pisatelj iz 19. stoletja, pa je iskreno povedal, kakšni so ljudje: »Sem, preprosto povedano, sveženj predsodkov napolnjen z naklonjenostmi in nenaklonjenostmi.«

Z nepristranskostjo v človeških odnosih ni tako, kot bi želeli. Že pred mnogimi stoletji je modri izraelski kralj Salomon ugotovil, da »človek vlada ljudem v njih nesrečo«. (Propovednik 8:9) Bohotijo se rasno sovraštvo, nacionalna navzkrižja in družinsko-rodbinski spori. Ali glede na to lahko v resnici verjamemo, da bo človeštvo samo ustvarilo nepristransko družbo?

Da bi nadzorovali svojo držo in se otresli vseh globoko ukoreninjenih predsodkov, pa se je treba resno potruditi. (Efežanom 4:22–24) Nevedé se bomo morda še naprej držali stališč, ki sta jih ustvarila okolje in vzgoja in so v naši družinski, rasni in nacionalni tradiciji že ukoreninjena. Ta dozdevno zmerna nagnjenja pa so često globoka in vzgibavajo k mišljenju, ki vodi v pristransko vedenje. Tudi škotski odvetnik in založnik lord Francis Jeffrey je priznal: »Vsega se človek prej zave, kot pa širine in moči svojih globoko ukoreninjenih predsodkov.«

Ninaa je že ena takih, ki priznava, da se je treba zavestno bojevati proti nagnjenju k pristranskosti. Da bi nekdo v sebi udušil predsodke, se mora »zelo potruditi, saj na človeka vzgoja močno vpliva«, še pravi. Prizna tudi, da je treba na to stalno misliti.

Zapis o Jehovovi nepristranskosti

Jehova je popoln zgled nepristranskosti. Že od prvih biblijskih strani beremo, kako je s svojim ravnanjem z ljudmi dokazoval nepristranskost. Iz teh izvrstnih zgledov in opominov se lahko veliko naučimo.

Jehova se je tudi v uravnavanju zadev izkazal za nepristranskega, zato je judovski apostol Peter leta 36 n. š. oznanil dobro novico Korneliju in drugim Nejudom. Peter je tedaj rekel: »[Bog ni pristranski, NW], temveč mu je v vsakem narodu všeč, kdor se ga boji in pravično ravna.« (Dejanja 10:34, 35, EI)

Jehova je s človeško družino v vsem ravnal dosledno nepristransko. Kristus Jezus je za svojega Očeta dejal, da »daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim«. (Matevž 5:45, EI) Peter je Jehova še pohvalil kot nepristranskega, ko je dejal: »Potrpežljiv je z vami, ker noče, da se kdo pogubi, ampak da vsi pridejo do izpokorjenja.« (2. Petrov 3:9)

Začasa Noeta, ko je bila ‚hudobija ljudi na zemlji velika in mišljenje in hotenje njih srca ves čas le hudobno,‘ je Jehova odredil, naj se tedanji človeški svet pogubi. (1. Mojzesova 6:5-7, EI, 11, 12) Kljub temu je Noe pred očmi vseh svojih sodobnikov po Božji zapovedi gradil barko. In medtem, ko jo je s sinovi gradil, je bil še ‚glasnik pravičnosti‘. (2. Petrov 2:5) Jehova je tistemu pokolenju, čeprav so se v srcu nagibali k hudemu, dal nepristransko in jasno vedeti, kaj namerava. Z Noetovo gradnjo in pričevanjem je trkal na njihov razum in srce. Imeli so vse možnosti, da bi se odzvali, vendar »niso spoznali, dokler ni prišla povodenj in jih je vse pobrala«. (Matevž 24:39)

Kako izjemen zgled Jehovove nepristranskosti, ki Božje služabnike v teh kritičnih zadnjih dneh vzgibuje k enako nepristranskemu oznanjevanju dobre novice o Kraljestvu! Tudi Jehovov dan maščevanja se ne obotavljajo objavljati. Jehovovo sporočilo predstavljajo povsem javno, brez pristranskosti, da ga lahko vsakdo sliši. (Izaija 61:1, 2)

Tudi Jehovove obljube praočakom Abrahamu, Izaku in Jakobu so dokazale, da je nepristranski Bog. Po njihovi družinski liniji naj bi namreč prišel Postavljeni, ki bo ‚blagoslovil vse narode zemlje‘. (1. Mojzesova 22:18; 26:4; 28:14) Izkazalo se je, da je ta Postavljeni Kristus Jezus. Jehova je z Jezusovo smrtjo in vstajenjem priskrbel pot rešitve za vse poslušne ljudi. Da, koristi Kristusove odkupne žrtve so brez pristranskosti vsem na voljo.

V Mojzesovih dneh pa se je Jehovova nepristranskost izkazala še posebej zanimiva v primeru Zelofadovih hčera. Pet žensk se je znašlo v zadregi: po očetu bi namreč bile rade dobile dediščino v Obljubljeni deželi. V Izraelu je bilo v navadi, da so dediščino dobivali sinovi, Zelofad pa je umrl brez sina, ki bi dedoval za njim. Zato je njegovih pet hčera Mojzesa zaprosilo, naj se o tem nepristransko razsodi: »Zakaj naj bi izginilo ime očeta našega med rodovino njegovo, ker ni imel sina? Dajte nam posestvo med brati očeta našega!« Jehova je njihovo prošnjo uslišal in poučil Mojzesa: »Če kdo umrje brez sina, prenesite njegovo dediščino na hčer njegovo.« (4. Mojzesova 27:1–11)

Kakšen precedens ljubeče nepristranskosti! Za zagotovilo, da ob hčerini poroki rodovna dediščina ne preide v posest drugega rodu, so dodali zahtevo, da se sme poročiti »le v rodovini očeta svojega rodu«. (4. Mojzesova 36:5–12)

Naslednji pogled na Jehovovo nepristranskost nam razkrije dogajanje v dneh sodnika in preroka Samuela. Temu je Jehova poveril nalogo, naj mazili novega kralja iz Judovega rodu, iz družine Jeseja Betlehemskega. Toda katerega od Jesejevih osmih sinov naj pomazili za kralja? Samuela je prevzela Eliabova postavnost. Na Jehova pa zunanjost ne vpliva. Zato je Samuelu rekel: »Ne glej lica njegovega, ne visokosti njegove postave [. . .] zakaj ne gledam, kar gleda človek. Človek namreč gleda, kar je pred očmi, GOSPOD pa gleda v srce.« Izbral je Jesejevega najmlajšega sina, Davida. (1. Samuelova 16:1, 6–13)

Učiti se od Jehovove nepristranskosti

Krščanski starešine pokažejo, da posnemajo Jehova s tem, da gledajo na duhovne kvalitete sovernikov. Kaj hitro namreč posameznika sodimo po naših lastnih merilih, s čimer dovolimo, da čustva zastrejo presojo. Zato je neki starešina dejal: »Z drugimi skušam ravnati na Jehovu ugajajoč način, ne pa po svojem lastnem vnaprej ustvarjenem mnenju.« Kako koristno je, če vsi Jehovovi služabniki za merilo rabijo njegovo Besedo!

Omenjeni biblijski zgledi nam pomagajo upirati se še vedno porajajočim čustvom rasnih oziroma nacionalističnih predsodkov. S posnemanjem Jehovove nepristranskosti krščansko občino varujemo pred predsodki, ustvarjanjem razločkov ali diskriminiranjem in favoriziranjem.

Apostol Peter je spoznal, da »Bog ni pristranski«. (Dejanja 10:34, NW) Favoriziranje je sovražnik nepristranskosti in krši načela ljubezni in edinosti. Jezus je pritegoval revne, slabotne in ponižane ter jim lajšal breme. (Matevž 11:28–30) Bil je živo nasprotje judovskih verskih voditeljev, ki so ljudem gospodovali in jim naložili težko breme pravil. (Lukež 11:45, 46) Táko ravnanje in favoriziranje bogatih in uglednih pa zagotovo ni bilo v sozvočju s Kristusovimi nauki. (Jakob 2:1–4, 9)

Danes se krščanski starešine podložijo Kristusovemu poglavarstvu in so nepristranski do vseh Jehovu posvečenih ljudi. ‚Pasejo Božjo čredo in pazijo nanjo‘, zato se krotijo in nikogar ne favorizirajo zaradi njegovega ekonomskega statusa, osebnostne drugačnosti ali rodbinskih vezi. (1. Petrov 5:2) Krščanski starešine s tem, ko posnemajo nepristranskega Boga in ubogajo njegova svarila pred favoriziranjem, v občini prispevajo k ozračju nepristranskosti.

Krščanska občina Jehovovih prič je mednarodna bratovščina, kar je živ dokaz, da je pod vodstvom Jezusa Kristusa mogoč obstoj družbe brez predsodkov in pristranskosti. »Oblekli [so] novega človeka, ustvarjenega po Bogu v pravičnosti in [zvestovdanosti, NW].« (Efežanom 4:24) Da, Priče se učijo od popolnega zgleda nepristranskega Boga Jehova in upajo, da bodo večno živeli v novem svetu, v katerem ne bo pristranskosti. (2. Petrov 3:13)

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 26]

Apostol Peter je spoznal, da Bog ni pristranski