Tolažba v štirih letih vojne

V ŠTIRIH letih vojne je na področju nekdanje Jugoslavije mnogo ljudi trpelo nadloge in veliko pomanjkanje. Med njimi je bilo tudi na stotine Jehovovih prič, ki so zvesto častili ,Boga vsake tolažbe‘. (2. Korinčanom 1:3)

V Sarajevu pa so ljudje trpeli še dodatne nadloge, ker so živeli v velikem mestu, ki so ga oblegali ves čas vojne. Primanjkovalo je elektrike, vode, drv in hrane. In kako je v teh skrajnostnih razmerah delovala sarajevska občina Jehovovih prič? Kristjani iz sosednjih držav so tvegali svoje življenje, da so k njim pripeljali velike količine humanitarne pomoči. (Glej Stražni stolp, 1. november 1994, strani 23–27.) Zraven tega so si bratje v Sarajevu porazdelili vse, kar so imeli, še posebej pa so poudarjali delitev duhovnih stvari. Krščanski nadzornik iz tega mesta je med obleganjem poročal naslednje:

»Zelo cenimo naše shode. Z ženo in še 30 drugimi ljudmi hodimo na shode 15 kilometrov v eno smer. Včasih smo prejeli obvestilo, da bodo delili vodo ravno takrat, ko bi morali imeti shod. Kaj bodo naredili bratje? Ali bodo ostali doma ali pa bodo prišli na shod? Odločili so se, da bodo raje obiskali shod. Bratje si vedno pomagajo; kar koli imajo si delijo. Neka sestra v naši občini živi na obrobju mesta, prav blizu gozda, zato je zanjo nekoliko laže dobiti nekaj drv. Poleg tega dela tudi v pekarni in namesto z denarjem jo izplačujejo z moko. Kadar je le mogoče speče veliko štruco kruha in jo prinese na shod. Po shodu, ko odhajamo, dá vsakemu po en kos.

Pomembno je, da se nobeden od bratov in sester nikoli ne počuti zapuščenega. Nihče ne ve, kdo od nas bo naslednji potreboval pomoč v kakšnih neprijetnih razmerah. Nekoč so bile ceste poledenele, neka sestra pa je bila bolna, zato so jo mladi močni bratje pripeljali na shod kar na saneh.

Vsi sodelujemo v oznanjevalskem delu in Jehova blagoslavlja naša prizadevanja. On vidi naše obupne razmere v Bosni, toda blagoslavlja nas s porastom, kakršnega pred vojno nismo videli.«

Podobno je bilo tudi v drugih delih nekdanje Jugoslavije, v katerih je divjala vojna, saj so se Jehovove priče kljub hudim stiskam veselili porasta. Iz hrvaškega urada Jehovovih prič smo prejeli naslednje poročilo o neki skupini Prič: »Bratje iz Velike Kladuše so se morali spoprijemati z izredno težavnimi časi. Mesto je bilo večkrat napadeno. Bratje so morali pojasnjevati svojo nevtralnost hrvaški, srbski in različnim muslimanskim vojskam. Vsekakor so morali prestati mnogo – zaporne kazni, pretepanje, lakoto, smrtno nevarnost. Kljub temu pa so vsi ostali zvesti in imajo izredno prednost gledati, kako Jehova blagoslavlja njihovo dejavnost.«

Kljub tem stiskam pa se Jehovove priče v Veliki Kladuši in Bihaću še naprej veselijo porasta, ko sosedom goreče govorijo o Božjem tolažilnem sporočilu. V teh mestih je 26 kraljestvenih oznanjevalcev, skupaj pa vodijo 39 biblijskih poukov.