Postava pred Kristusom

»Kako ljubim zakon tvoj! ves dan je o njem premišljevanje moje.« (PSALM 119:97)

1. Kaj vodi gibanje nebesnih teles?

JOB je vse od otroštva pogosto z začudenjem strmel v zvezde. Verjetno so ga starši naučili imena velikih ozvezdij in vsega, kar so vedeli o zakonih, po katerih se ta ozvezdja premikajo po nebu. Navsezadnje so ljudje v starodavnosti po enakomernem gibanju teh prostranih in elegantnih zvezdnih vzorcev določali spreminjajoče se letne čase. Toda Job si kljub vsemu spoštovanja polnemu strmenju, niti misliti ni mogel, kako mogočne sile držijo te zvezdne formacije skupaj. Zato Job ni bil sposoben odgovoriti, ko ga je Bog Jehova vprašal: »Ali si doumel nebesne zakone?« (Job 38:31–33, The New Jerusalem Bible) Da, zvezde vodijo zakoni – zakoni, ki so tako precizni in zapleteni, da jih današnji znanstveniki povsem ne doumevajo.

2. Zakaj lahko rečemo, da vse stvarstvo vodijo zakoni?

² Jehova je Vrhovni postavodajalec v vesolju. Vsa njegova dela vodijo zakoni. Njegov ljubljeni Sin, »prvorojenec vse stvaritve«, je zvesto ubogal Očetove zakone, še preden je obstajalo fizično vesolje! (Kološanom 1:15) Tudi angele usmerjajo zakoni. (Psalm 103:20) Celo živali vodijo zakoni, in sicer tako, da ubogajo nagonske ukaze, ki jim jih je vprogramiral njihov Stvarnik. (Pregovori 30:24–28; Jeremija 8:7)

3. a) Zakaj človeštvo potrebuje zakone? b) S čim je Jehova vodil izraelski narod?

³ Kaj pa človeštvo? Čeprav smo blagoslovljeni z darovi, kot so inteligenca, nravnost in duhovnost, pa do neke stopnje še vedno potrebujemo božanski zakon, da nas vodi pri rabi teh zmožnosti. Naša prva starša, Adam in Eva, sta bila popolna, zato je bilo dovolj le nekaj zakonov, da so ju vodili. Ljubezen do njunega nebeškega Očeta bi jima morala biti zadosten razlog, da bi ga z veseljem ubogala. A ga nista. (1. Mojzesova 1:26–28; 2:15–17; 3:6–19) Zaradi tega so bili njuni potomci grešna stvarjenja, ki so potrebovala veliko več zakonov, da bi jih usmerjali. Jehova je sčasoma ljubeče zapolnil to potrebo. Noetu je dal posebne zakone, ki jih je moral posredovati svoji družini. (1. Mojzesova 9:1–7) Stoletja kasneje pa je dal Bog po Mojzesu novemu izraelskemu narodu izčrpen, napisan Postavin zakonik. To je bilo prvič, da je Jehova celoten narod vodil z božanskim zakonom. S preučevanjem te Postave bomo lahko uvideli življenjsko važno vlogo, ki jo ima božanski zakon v življenju današnjih kristjanov.

Mojzesovska postava – njen namen

4. Zakaj je bil za izbrane Abrahamove potomce izziv roditi obljubljeno Seme?

⁴ Apostol Pavel, skrben preučevalec Postave, je vprašal: »Čemu torej postava?« (Galatom 3:19) Preden odgovorimo na to vprašanje, se spomnimo Jehovove obljube prijatelju Abrahamu, da bo iz njegove rodbinske linije prišlo Seme, ki bo vsem narodom prineslo velike blagoslove. (1. Mojzesova 22:18) Toda to je bil izziv: vsi posamezniki izmed Abrahamovih izbranih potomcev, Izraelcev, niso ljubili Jehova. Čez čas se je večina izkazala za trdovratne, uporne – nekateri so bili že skoraj nepokorni! (2. Mojzesova 32:9; 5. Mojzesova 9:7) Takšni so bili del Božjega ljudstva zgolj zato, ker so se v njem rodili, ne pa, ker bi se tako odločili.

5. a) Kaj je Jehova naučil Izraelce po Mojzesovski postavi? b) Kako je bila Postava namenjena temu, da bi vplivala na vedenje njenih privržencev?

⁵ Kako bi se lahko po takšnih ljudeh rodilo obljubljeno Seme in bi jim le-to tudi koristilo? Jehova jih ni nadzoroval, kot da so roboti, temveč jih je raje učil po zakonih. (Psalm 119:33–35, NW; Izaija 48:17) Hebrejska beseda za »zakon«, tohráh, v resnici pomeni »poučevanje«. In kaj je Postava učila? Izraelce je v prvi vrsti učila o tem, da potrebujejo Mesija, ki jih bo odrešil njihovega grešnega stanja. (Galatom 3:24) Postava je učila tudi o pobožnem strahu in poslušnosti. V sozvočju z abrahamsko obljubo so morali Izraelci služiti kot priče za Jehova vsem drugim narodom. Zato jih je morala Postava naučiti vzvišenega, plemenitega zakonika o vedenju, ki bi Jehova kazalo v dobri luči; Izraelu bi to pomagalo, da bi ostal ločen od pokvarjenih navad narodov okoli njih. (3. Mojzesova 18:24, 25; Izaija 43:10–12)

6. a) Približno koliko predpisov vsebuje Mojzesovska postava in zakaj ne bi smeli misliti, da jih je preveč? (Glej podčrtno opombo.) b) Kakšen uvid si lahko pridobimo s preučevanjem Mojzesovske postave?

⁶ Nič čudnega torej, da vsebuje Mojzesovska postava mnogo predpisov – več kot 600 jih je.a Ta napisani zakonik je urejeval čaščenje, vlado, nravnost, pravico in celo hrano ter higieno. Mar vse to potem pomeni, da je bila Postava zgolj skupek hladnih odredb ter kratkih in jedrnatih zapovedi? Še zdaleč ne! Preučevanje tega Postavinega zakonika daje obilen uvid v Jehovovo ljubečo osebnost. Razmislite samo o nekaterih zgledih.

Zakon, ki je izžareval usmiljenje in sočutje

7., 8. a) Kako je Postava poudarjala usmiljenje in sočutje? b) Kako je Jehova usmiljeno uveljavil Postavo v Davidovem primeru?

⁷ Postava je poudarjala usmiljenje in sočutje, še posebej do nizkih ali nebogljenih ljudi. Kar se tiče zaščite, je vdove in sirote ločila od drugih ljudi. (2. Mojzesova 22:22–24) Delovne živali je varovala pred krutostjo. Spoštovala je temeljne lastninske pravice. (5. Mojzesova 24:10; 25:4) Resda je Postava za umor zahtevala smrtno kazen, toda če je kdo ubil koga nenamerno, je dovoljevala usmiljenje. (4. Mojzesova 35:11) Očitno so imeli izraelski sodniki določeno svobodo pri odločanju glede kaznovanja nekaterih prestopkov, odvisno od stališča storilca pregreška. (Primerjaj 2. Mojzesova 22:7 in 3. Mojzesova 6:1–7.)

⁸ Jehova je dal sodnikom zgled s tem, da je Postavo udejanjal z odločnostjo, kadar je bilo treba, toda z usmiljenjem, kjer je bilo mogoče. Tako je pokazal usmiljenje do kralja Davida, ki je zakrivil prešuštvo in umor. Seveda ni ostal nekaznovan, saj ga Jehova ni zaščitil pred strašnimi posledicami, ki so izvirale iz njegovega greha. Toda zaradi kraljestvene zaveze in ker je bil David po naravi usmiljen mož ter se je iz vsega srca globoko kesal, ga Jehova ni dal usmrtiti. (1. Samuelova 24:4–7; 2. Samuelova 7:16; Psalm 51:1–4; Jakob 2:13)

9. Kakšno vlogo je imela v Mojzesovski postavi ljubezen?

⁹ Poleg tega je Mojzesovska postava poudarjala tudi ljubezen. Predstavljajte si katerega od današnjih narodov z zakonikom, ki bi dejansko zahteval ljubezen! Tako Mojzesovska postava ni samo prepovedovala moriti, temveč je zapovedovala: »Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe.« (3. Mojzesova 19:18) Niti ni samo prepovedovala krivično ravnati s tujci, temveč je zapovedovala: »Ljubi ga kakor samega sebe; saj ste tudi bili tujci v deželi Egiptovski.« (3. Mojzesova 19:34) Tudi ni samo prepovedovala prešuštvovati, temveč je možu zapovedovala, naj razveseljuje lastno ženo! (5. Mojzesova 24:5) Samo v Peti Mojzesovi knjigi se hebrejske besede, ki označujejo lastnost ljubezen, rabijo kakih dvajsetkrat. Jehova je Izraelcem nenehno dokazoval, da jih ljubi, in sicer v preteklosti, sedanjosti, pa tudi za prihodnost. (5. Mojzesova 4:37; 7:12–14) Res, največja zapoved v Mojzesovski postavi je bila: »Ljubi GOSPODA, svojega Boga, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse moči svoje.« (5. Mojzesova 6:5) Jezus je rekel, da vsa Postava visi na tej zapovedi in zapovedi, naj ljubimo svojega bližnjega. (3. Mojzesova 19:18; Matevž 22:37–40) Nič čudnega, da je psalmist zapisal: »Kako ljubim zakon tvoj! ves dan je o njem premišljevanje moje.« (Psalm 119:97)

Zloraba Postave

10. Kako so Judje večinoma gledali na Mojzesovsko postavo?

¹⁰ Kako tragično torej, da Izrael večinoma ni cenil Mojzesovske postave! Ljudstvo se ni pokoravalo Postavi, preziralo jo je ali pozabljalo nanjo. Čisto čaščenje so oskrunili z ostudnimi verskimi navadami drugih narodov. (2. kraljev 17:16, 17; Psalm 106:13, 35–38) Postavi pa so se izneverili še drugače.

11., 12. a) Kako so skupine verskih voditeljev povzročile škodo po Ezrovih dneh? (Glej okvir.) b) Zakaj se je nekdanjim rabinom zdelo nujno ,narediti ograjo okoli Postave‘?

¹¹ Del največje škode so Postavi naredili ravno tisti, ki so trdili, da jo poučujejo in varujejo. To se je zgodilo po dnevih zvestega pisarja Ezra, ki je živel v petem stoletju pr. n. š. Močno se je bojeval zoper kvarne vplive drugih narodov ter poudarjal branje in učenje Postave. (Ezra 7:10; Nehemija 8:5–8) Nekateri učitelji Postave so trdili, da hodijo po Ezrovih stopinjah in ustanovili, kot so to kasneje poimenovali, »Veliko Sinagogo«. Med njenimi izreki je bil tudi napotek: »Naredite ograjo okoli Postave.« Ti učitelji so razglabljali, da je Postava kakor dragocen vrt. Da ne bi nihče nepooblaščeno stopil v ta vrt s prestopanjem njegovih zakonov, so sestavili nadaljnje zakone, »Ustno postavo«, s čimer so hoteli ljudem preprečiti, da se ne bi približali takšni napaki.

¹² Nekateri bodo morda trdili, da so judovski voditelji upravičeno čutili tako. Po dnevih Ezra so Jude nadvladovale tuje sile, še posebej Grčija. Da bi se bojevali proti vplivu grške filozofije in kulture, so med njimi nastale skupine verskih voditeljev. (Glej okvir na 10. strani.) Sčasoma so nekatere od teh skupin začele tekmovati z levitskim duhovništvom in ga celo prekosile kot učiteljice Postave. (Primerjaj Malahija 2:7.) Leta 200 pr. n. š. si je začel ustni zakon utirati pot v judovsko življenje. Sprva teh zakonov niso nameravali zapisovati, da se jih ne bi enačilo z napisano Postavo. Toda zlagoma so človeško mišljenje postavili pred Božje, tako da je navsezadnje ta »ograja« dejansko poškodovala ravno tisti »vrt«, ki naj bi ga ščitila.

Oskrunitev farizejstva

13. Kako so nekateri judovski verski voditelji opravičevali postavljanje mnogih pravil?

¹³ Rabini so razglabljali, da mora imeti Tora oziroma Mojzesovska postava, glede na to, da je popolna, odgovore na vsa morebitna vprašanja. Toda ta predstava v resnici ni bila spoštljiva. Pravzaprav je dala rabinom svobodo, da so z bistrim človeškim umovanjem predstavili Božjo Besedo kot temelj pravil glede vsakovrstnih vprašanj – nekaterih osebnih, drugih zgolj nepomembnih.

14. a) Kako so judovski verski voditelji svetopisemsko smernico o ločenosti od narodov razširili do nesvetopisemskih skrajnosti? b) Kaj kaže, da rabinska pravila niso uspela zaščititi judovskega ljudstva pred poganskimi vplivi?

¹⁴ Verski voditelji so vedno znova jemali svetopisemske smernice in jih širili do skrajnosti. Mojzesovska postava je denimo podpirala ločenost od narodov, toda rabini so zagovarjali neke vrste nerazumno zaničevanje do vsega, kar ni bilo judovsko. Učili so, da Jud svoje živine ne sme pustiti pri nejudovskem gostišču, ker so Nejudje »osumljeni bestialnosti«. Judinja ni smela pomagati Nejudinji pri porodu, zato ker bi s tem »pomagala roditi otroka za malikovalstvo«. Rabini so bili pravilno nezaupljivi do grških telovadnic, zato so prepovedovali vse atletske vaje. Zgodovina potrjuje, da je vse to le malo prispevalo k zaščiti Judov pred nejudovskimi verovanji. V resnici so poganske grške nauke o nesmrtnosti duše začeli učiti tudi sami farizeji! (Ezekiel 18:4)

15. Kako so judovski verski voditelji popačili zakone očiščevanja in krvoskrunstva?

¹⁵ Farizeji pa so popačili tudi zakone očiščevanja. Govorilo se je, da bi farizeji očistili sámo sonce, če bi se jim ponudila priložnost. Po njihovem zakonu se je človek oskrunil že, če je odlašal »opraviti potrebo«! Umivanje rok je postalo zapleten ritual s pravili, kot na primer to, katero roko je treba umiti prej in kako. Ženske so imeli še posebej za nečiste. Na temelju svetopisemske zapovedi, naj se človek ne »približa« nobenemu mesenemu sorodniku (v resnici zakon zoper krvoskrunstvo), so rabini odločili, da naj mož ne stopa za svojo ženo, niti se z njo pogovarja na tržnici. (3. Mojzesova 18:6)

16., 17. Kako je ustna postava razširila zapoved tedenskega obhajanja sobote in s kakšnim rezultatom?

¹⁶ Še posebej razvpita pa je duhovna travestija, ki jo je ustna postava naredila iz sobotnega zakona. Bog je dal Izraelu preprosto zapoved: Sedmi dan tedna ne opravljaj nobenega dela. (2. Mojzesova 20:8–11) Vendar pa je ustna postava šla še dlje in določila kakih 39 različnih vrst prepovedanega dela; sem je spadalo tudi to, da je kdo naredil ali razvezal vozel, dvakrat vbodel šivanko, zapisal dve hebrejski črki in tako naprej. Potem pa je vsaka od teh vrst zahtevala še nešteto drugih pravil. Kateri vozli so bili prepovedani in kateri dovoljeni? Ustna postava je na ta vprašanja odgovarjala s samovoljnimi odredbami. Na zdravljenje so gledali kot na prepovedano delo. Tako je bilo na primer v soboto prepovedano uravnati zlomljen ud. Človek z zobobolom je sicer lahko začinil jed s kisom, ni pa ga smel sesati skozi zobe. Slednje bi namreč lahko pozdravilo njegov zob!

¹⁷ Sobotni zakon je, pokopan pod stotinami človeških pravil, s tem izgubil svoj duhovni pomen, vsaj kar se tiče mnogih Judov. Ko je Jezus Kristus, »sobote gospodar«, v soboto delal presenetljive, v srce segajoče čudeže, ni pismoukov in farizejev prav nič ganilo. Skrbelo jih je samo dejstvo, da se ni menil za njihove odredbe. (Matevž 12:8, 10–14)

Učiti se od nerazsodnosti farizejev

18. Kaj je bila posledica dodajanja ustnih zakonov in izročil Mojzesovski postavi? Ponazorite.

¹⁸ Skratka, lahko bi rekli, da so se ti dodani zakoni in izročila pritrdila na Mojzesovsko postavo, podobno kot se loparji pritrdijo na ladijski trup. Lastnik ladje se mora zelo potruditi, da ostrga ta nadležna bitja z ladje, ker jo upočasnjujejo in uničujejo barvo, ki jo varuje pred rjo. Podobno so ustni zakoni in izročila obremenjevali Postavo ter jo izpostavljali korozivni zlorabi. In rabini so takšne nepomembne zakone, namesto da bi jih ostrgali, še naprej dodajali. Do takrat, ko je prišel Mesija izpolnit Postavo, je bila »ladja« že tako obložena z »loparji«, da je komaj še plavala! (Primerjaj Pregovori 16:25.) Ti verski voditelji so zagrešili nerazsodnost tako, da so postavino zavezo izdali, namesto da bi jo ščitili. Toda zakaj njihova »ograja« pravil ni dosegla svojega namena?

19. a) Zakaj »ograja okoli Postave« ni dosegla svojega namena? b) Kaj kaže, da je judovskim verskim voditeljem manjkalo pristne vere?

¹⁹ Voditelji judovstva niso sprevideli, da se bije boj zoper popačenost v srcu, ne pa na straneh zbirk zakonov in pravil. (Jeremija 4:14) Ključ do zmage je ljubezen – ljubezen do Jehova, njegovega zakona in pravičnih načel. Iz takšne ljubezni se bo razvilo ustrezno sovraštvo do tega, kar sovraži Jehova. (Psalm 97:10; 119:104) In ljudje, katerih srce je tako napolnjeno z ljubeznijo, ostajajo v tem popačenem svetu zvesti Jehovovim zakonom. Judovski verski voditelji so imeli veliko prednost poučevati ljudi, tako da bi lahko med njimi pospeševali in vzgibavali to ljubezen. Toda zakaj tega niso delali? Očitno jim je manjkalo vere. (Matevž 23:23, podčrtna opomba v NW) Če bi verovali, da ima Jehovov duh moč delovati v srcu zvestih ljudi, ne bi čutili potrebe po strogem nadzorovanju življenja drugih. (Izaija 59:1; Ezekiel 34:4) Ker vere niso imeli, le-te tudi niso mogli dati; namesto tega so ljudi obremenili s človeškimi zapovedmi. (Matevž 15:3, 9; 23:4)

20., 21. a) Kako je miselnost po izročilu na splošno vplivala na judovstvo? b) Kaj se lahko naučimo iz tega, kar se je zgodilo judovstvu?

²⁰ Ti judovski voditelji niso pospeševali ljubezni. Njihova izročila so ustvarila vero, preobremenjeno z zunanjim videzom, z mehanično poslušnostjo, ki je bila le navidezna – res, rodovitno gojišče za hinavščino. (Matevž 23:25–28) Zaradi svojih odredb so imeli obilo razlogov, da so sodili druge. Tako so se ponosni, avtoritarni farizeji čutili upravičene presojati samega Jezusa Kristusa. Iz vida so izgubili glavni namen Postave in zavrnili edinega pravega Mesija. Zato je ta judovskemu narodu moral reči: »Glej, hiša vaša se vam ostavlja pusta.« (Matevž 23:38; Galatom 3:23, 24)

²¹ In kaj se lahko iz tega naučimo mi? Nedvomno to, da toga miselnost in miselnost po izročilu ne pospešujeta čistega čaščenja Jehova. Toda ali to pomeni, da naj ne bi imeli Jehovovi častilci danes prav nobenih pravil, razen če so ta izrecno omenjena v Svetem pismu? Ne. Toda da bi povsem odgovorili na to vprašanje, si v nadaljevanju poglejmo, kako je Jezus Kristus nadomestil Mojzesovsko postavo z novim in boljšim zakonom.

[Podčrtna opomba]

Ali lahko pojasnite?

◻ Kako je vse stvarstvo vodeno po božanskem zakonu?

◻ Kaj je bil glavni namen Mojzesovske postave?

◻ Kaj kaže, da je Mojzesovska postava poudarjala usmiljenje in sočutje?

◻ Zakaj so judovski verski voditelji dodajali Mojzesovski postavi nešteta pravila in kakšne so bile posledice?

[Okvir na strani 10]

Judovski verski voditelji

Pismouki: Imeli so se za Ezrove naslednike in razlagalce Postave. Po knjigi A History of the Jews »vsi pismouki niso bili vzvišeni in njihovi poskusi, da bi iz postave izvlekli skriti pomen, so pogosto degenerirali v nepomembne formule in nesmiselne omejitve. Te so prešle v navado in slednje so kmalu postale neizprosen tiran.«

Hasidejci: Ime pomeni »pobožni« ali »svetniki«. Kot skupino jo prvič omenjajo okoli leta 200 pr. n. š. Bili so politično močni, fanatični branilci čistosti Postave pred tiranijo grškega vpliva. Hasidejci so se razdelili v tri skupine: farizeje, saduceje in esene.

Farizeji: Nekateri učenjaki menijo, da njihovo ime izhaja iz besed za »Ločeni« oziroma »Separatisti«. Farizeji so se kazali resnično fanatične v svoji silni želji po ločenosti od Nejudov. Še več, na svoje bratstvo so gledali kot na ločeno in vzvišenejše tudi od preprostega judovskega ljudstva, ki ni poznalo zapletenosti ustne postave. Neki zgodovinar je o farizejih rekel: »Gledano v celoti, so z ljudmi ravnali kot z otroki. Formalizirali in definirali so vsako podrobnost obrednih predpisov.« Neki drug učenjak pa je rekel: »Farizejstvo je ustvarilo množico pravnih pravil, ki so se ukvarjala z vsemi okoliščinami. Neogibna posledica tega je bila, da so poveličevali nepomembne reči, hkrati s tem pa zaničevali pomembne (Mat. 23:23).«

Saduceji: Skupina, ki je bila tesno povezana s plemstvom in duhovništvom. Energično so nasprotovali pismoukom in farizejem, govoreč, da ustna postava v nasprotju s pisano Postavo ni pravnoveljavna. Da so v tem sporu izgubili, priča sama Mišna: »Z večjo preciznostjo je treba [izpolnjevati] besede pismoukov kot pa [izpolnjevati] besede [pisane] Postave.« Talmud, ki govori veliko o ustni postavi, je kasneje šel tako daleč, da je rekel: »Besede pismoukov so [. . .] dragocenejše od besede Tore.«

Eseni: Skupina asketov, ki se je osamila v ločenih skupnostih. Po The Interpreter’s Dictionary of the Bible so bili Eseni še celo bolj ekskluzivni kot farizeji in »so lahko včasih v farizejstvu prekosili same farizeje«.

[Slika na strani 8]

Joba so starši verjetno učili o zakonih, ki vodijo ozvezdja