Ali Bog sprejema katero koli čaščenje
BOG je ustvaril človeka z duhovno potrebo – potrebo po čaščenju. Ta potreba se ni razvila sčasoma, temveč je že od začetka del človeka.
Na žalost pa je človeštvo razvilo mnogo različnih načinov čaščenja, ki večinoma niso ustvarili srečne in enotne človeške družine. Ravno nasprotno. Krvave vojne se še vedno bijejo v imenu vere, zaradi česar se nam postavlja pomembno vprašanje: Ali je važno, kako človek časti Boga?
Sporno čaščenje v starih časih
Zgodovinski zgled starih ljudstev, ki so prebivala na Bližnjem vzhodu, nam bo pomagal odgovoriti na to vprašanje. Mnoga ljudstva so častila boga, imenovanega Baal. Častili pa so tudi Baalove spremljevalke, kot na primer Ašero. Pri čaščenju Ašere so uporabljali sveti kol, ki naj bi bil po mnenju nekaterih simbol spolnosti. Arheologi, ki so delali na tem področju, so izkopali številne podobe golih žensk. Te podobe, pravi The Encyclopedia of Religion, »predstavljajo boginjo, s poudarjenim spolovilom, ki podpira svoje prsi« in »najverjetneje upodablja [. . .] Ašero«. Eno je gotovo, čaščenje Baala je bilo pogosto zelo nemoralno.
Torej ne preseneča, da so k čaščenju Baala spadale tudi spolne orgije. (4. Mojzesova 25:1–3) Kanaanec Sihem je posilil mlado devico Dino. Kljub temu pa so ga imeli za najuglednejšega moža v njegovi družini. (1. Mojzesova 34:1, 2, 19, EI) Krvoskrunstvo, homoseksualnost in bestialnost so bili povsem običajni. (3. Mojzesova 18:6, 22–24, 27) Sama beseda »sodomija«, občevanje homoseksualcev, izvira iz imena mesta, ki je nekoč obstajalo v tistem delu sveta. (1. Mojzesova 19:4, 5, 28) K čaščenju Baala pa je spadalo tudi prelivanje krvi, saj so njegovi častilci metali svoje otroke žive v ogenj kot daritev svojim bogovom! (Jeremija 19:5) In vse te navade so bile povezane z verskimi nauki. Kako pa?
Dr. Merrill Unger pojasnjuje to v svoji knjigi Archaeology and the Old Testament: »Brutalnost, pohotnost in neobrzdanost kanaanske mitologije je daleč slabša kot kjer koli drugje na Bližnjem vzhodu v tistem času. In osupljiva značilnost kanaanskih božanstev, da niso imeli nikakršnega nravnega značaja, je v njihovih častilcih nedvomno obrodila najslabše osebnostne poteze ter povzročila nastanek mnogih najbolj izprijenih navad tistega časa, kot sta sveta prostitucija, [in] žrtvovanje otrok.«
Ali je Bog sprejel kanaansko čaščenje? Seveda ne. Izraelce je učil, kako naj ga častijo na čist način. Glede prej omenjenih navad je svaril: »Ne oskrunite se z nobeno teh reči, zakaj s temi vsemi so se oskrunjali pogani, ki jih preženem pred vami; tudi dežela se je oskrunila, zato hočem kaznovati njene krivice na njej, in dežela izbljuje prebivalce svoje.« (3. Mojzesova 18:24, 25)
Čisto čaščenje se oskruni
Mnogi Izraelci niso sprejeli Božjega nazora o čistem čaščenju. Namesto tega so dovolili, da se je v njihovi deželi še naprej častilo Baala. To jih je kmalu zavedlo, da so poskusili čaščenje Jehova pomešati s čaščenjem Baala. Ali je Bog sprejel takšno pomešano čaščenje? Razmislite o tem, kaj se je zgodilo med vladanjem kralja Manaseja. Postavil je oltarje Baalu, zažgal lastnega sina kot žrtev in se ukvarjal s čarovništvom. »Postavil je tudi rezano podobo svetega kola [hebrejsko ʼasheráh], ki ga je bil naredil v hiši, o kateri je Jehova rekel [. . .]: ,V tej hiši [. . .] postavim ime svoje do nedoločenega časa.‘ « (2. kraljev 21:3–7, NW)
Manasejevi podložniki so se zgledovali po svojem kralju. V resnici »jih je zapeljeval, da delajo, kar je hudo, bolj nego narodi, ki jih je GOSPOD potrebil pred sinovi Izraelovimi«. (2. kraljev 21:9) Namesto da bi Manasej upošteval večkratna opozorila Božjih prerokov, je moril v tolikšnem obsegu, da je Jeruzalem napolnil z nedolžno krvjo. Čeprav se je navsezadnje spremenil, je njegov sin in naslednik, kralj Amon, ponovno obnovil čaščenje Baala. (2. kraljev 21:16, 19, 20)
Čez čas so začeli v templju delovati tudi nečistosti posvečeni moški. Kako je gledal Bog na to obliko čaščenja Baala? Po Mojzesu je posvaril: »Ne prinašaj hotniškega plačila ne pasjega [najverjetneje pederastovega] denarja v hišo Gospoda [Jehova, NW], svojega Boga, za kakršno koli zaobljubo! Kajti obojno je gnusoba Gospodu [Jehovu, NW], tvojemu Bogu.« (5. Mojzesova 23:18, 19, EI, v NW 23:17, 18, podčrtna opomba)
Manasejev vnuk, kralj Josija, je tempelj sicer očistil nemoralnega Baalovega čaščenja. (2. kraljev 23:6, 7) Toda stvari so šle že predaleč. Nedolgo po njegovi smrti se je začelo v Jehovovem templju ponovno malikovati. (Ezekiel 8:3, 5–17) Zato je Jehova navedel babilonskega kralja, da je uničil Jeruzalem in njegov tempelj. To žalostno zgodovinsko dejstvo je dokaz, da Bog nekaterih oblik čaščenja ne sprejema. Kako pa je danes?