Blagoslovi ali prekletstva – zgledi za nas danes

»To vse pa se jim je zgodilo kot zgledi, a napisalo se je za svarilo nam, na katere so prišli konci vekov.« (1. KORINČANOM 10:11)

1. Kaj bi morali pregledati, ravno tako kot kdo pregleda orodje?

RJA, ki se je pod plastjo barve ne vidi, lahko začne razjedati železno orodje in morda bo preteklo kar nekaj časa, preden jo bomo videli na površini. Podobno se lahko začnejo tudi gledišče in želje v človekovem srcu kvariti precej prej, preden se pokažejo resne posledice ali pa to sploh opazijo drugi. Tako kot bomo modro pregledali orodje, da bi videli, ali rjavi, bodo morda tudi natančen pregled našega srca in pravočasna vzdrževalna dela na njem obvarovala našo krščansko značajnost. Povedano drugače, prejmemo lahko Božje blagoslove in se ognemo božanskim prekletstvom. Nekateri morda menijo, da blagoslovi in prekletstva, izrečena nad starim Izraelom, niso tako pomembna za ljudi, ki stojijo pred sklenitvijo te stvarnosti. (Jozue 8:34, 35; Matevž 13:49, 50; 24:3) Vendar pa to ni res. Svarilni zgledi, povezani z Izraelom, nam namreč lahko zelo koristijo, kot je to zapisano v Prvem listu Korinčanom, v 10. poglavju.

2. Kaj pravi Prvi list Korinčanom 10:5, 6 o izkušnjah Izraelcev v pustinji?

² Apostol Pavel primerja Izraelce pod Mojzesom s kristjani pod Kristusom. (1. Korinčanom 10:1–4) Čeprav je imelo izraelsko ljudstvo možnost vstopiti v Obljubljeno deželo, pa »večina njih ni bila po volji Bogu; zakaj pobiti so bili v puščavi«. Zato je Pavel rekel sokristjanom: »To pa so postali zgledi za nas, da bi ne želeli hudega, kakor so tudi oni poželeli.« (1. Korinčanom 10:5, 6) Želje se negujejo v srcu, zato se moramo ravnati po svarilnih zgledih, ki jih navaja Pavel.

Svarilo pred malikovanjem

3. Kako so Izraelci grešili v zvezi z zlatim teletom?

³ Pavlovo prvo svarilo se glasi: »Ne bodite malikovalci, kakor so bili nekateri izmed njih, kakor je pisano: ,Ljudje so sedli jest in pit in vstali, da bi se zabavali.‘ « (1. Korinčanom 10:7, EI) Ta svarilni zgled je zgled Izraelcev, ki so se povrnili k egipčanskim običajem in naredili malikovalsko zlato tele. (2. Mojzesova, 32. poglavje) Učenec Štefan je pokazal, kaj je bilo bistvo problema: »[Mojzesu, Božjemu predstavniku,] pa niso hoteli biti pokorni očetje naši, ampak so ga zavrgli in obrnili srca svoja v Egipt, rekši Aronu: ,Naredi nam bogove, ki naj hodijo pred nami; zakaj temu Mojzesu, ki nas je izpeljal iz zemlje Egiptovske, ne vemo, kaj se mu je zgodilo‘. In ulili so tele tiste dni in so darovali daritev maliku in se veselili izdelka svojih rok.« (Dejanja 7:39–41) Bodite pozorni na to, da so svojeglavi Izraelci napačne želje, ki so vodile v malikovanje, negovali ,v svojih srcih‘. »Ulili so tele [. . .] in so darovali daritev maliku.« Še več, ,veselili so se izdelka svojih rok‘. Tam je bila glasba, petje, plesanje, jedača in pijača. Očitno je bilo malikovanje vabljivo in zabavno.

4., 5. Kakšnih malikovalskih navad se moramo ogibati?

⁴ V bistvu tudi predpodobni Egipt – Satanov svet – časti zabavo. (1. Janezov 5:19; Razodetje 11:8) Malikuje tako igralce, pevce in športne zvezde, kakor tudi njihovo plesanje, njihovo glasbo, njihove predstave o zabavi in prijetnih trenutkih. Mnogi so bili v skušnjavi, da bi se povsem posvetili razvedrilu, medtem pa še vedno trdili, da častijo Jehova. Kadar mora biti kristjan pograjan za kak pregrešek, lahko njegovo oslabljeno duhovno stanje pogosto zasledimo v pitju alkoholnih pijač, plesanju in zabavanju na način, ki morda meji že na malikovanje. (2. Mojzesova 32:5, 6, 17, 18) Resda so nekatere oblike razvedrila zdrave in prijetne, toda večina današnje svetne glasbe, plesov, filmov in video posnetkov zadovoljuje le pokvarjene mesene želje.

⁵ Pravi kristjani se ne vdajajo čaščenju malikov. (2. Korinčanom 6:16; 1. Janezov 5:21) Zato bi moral biti vsakdo med nami enako previden, da se ne bi vdal malikovalskemu razvedrilu ter tako tvegal, da ga bodo doletele pogubne posledice, ker bi ga prevzelo svetno zabavanje. Če se izpostavimo svetnim vplivom, se lahko kvarne želje in gledišča skoraj neopazno naselijo v misli in srce. Če jih ne popravimo, lahko ti navsezadnje povzročijo, da bomo ,pobiti v puščavi‘ Satanove stvarnosti.

6. Kakšen odločen korak bomo morda morali narediti glede razvedrila?

⁶ Pravzaprav »zvesti in preudarni suženj« (NW), tako kot Mojzes ob pripetljaju z zlatim teletom, pravi: »Sem k meni, kdor je GOSPODU na strani!« Odločen korak, s katerim pokažemo, da stojimo trdno na strani pravega čaščenja, nam lahko reši življenje. Mojzesov Levijev rod je nemudoma ukrepal, da bi odstranil poniževalne vplive. (Matevž 24:45–47; 2. Mojzesova 32:26–28) Zatorej skrbno preiščite svojo izbiro razvedrila, glasbe, video posnetkov in temu podobnega. Če je le-ta kakor koli pokvarjena, stopite na Jehovovo stran. V molitvi se oprite na Boga in spremenite svojo izbiro razvedrila ter glasbe. Uničite duhovno škodljivo gradivo, tako kot je Mojzes uničil zlato tele. (2. Mojzesova 32:20; 5. Mojzesova 9:21)

7. Kako lahko zaščitimo figurativno srce?

⁷ Kako pa lahko preprečimo rjavenje srca? Tako, da prizadevno preučujemo Božjo Besedo in dovolimo, da se njene resnice usedejo v naše misli in srce. (Rimljanom 12:1, 2) Seveda bi morali tudi redno obiskovati krščanske shode. (Hebrejcem 10:24, 25) Če bi shode obiskovali le pasivno, bi to bilo tako, kakor da bi prebarvali rjast madež. To bi nas morda za trenutek zbistrilo, toda bistva problema s tem ne bi rešili. Po drugi strani pa lahko z vnaprejšnjo pripravo, globokim premišljevanjem in aktivnim sodelovanjem na shodih odločno odstranimo rjaste elemente, ki se morda zadržujejo v skritih kotičkih našega figurativnega srca. To nam bo pomagalo držati se Božje Besede in nas bo okrepilo, da bomo pretrpeli preskuse vere in postali »zdravi v vseh pogledih«. (Jakob 1:3, 4, NW; Pregovori 15:28)

Svarilo pred nečistovanjem

8.–10. a) O katerem svarilnem zgledu govori Prvi list Korinčanom 10:8? b) Kako lahko Jezusove besede, zapisane v Matevževem evangeliju 5:27, 28, s pridom udejanjamo?

⁸ Pavel nam z naslednjim zgledom svetuje: »Tudi ne nečistujmo, kakor so nekateri izmed njih nečistovali, in padlo jih je v enem dnevu triindvajset tisoč.«a (1. Korinčanom 10:8) Apostol je tukaj govoril o času, ko so se Izraelci priklanjali lažnim bogovom in »nečistovali s hčerami Moabcev«. (4. Mojzesova 25:1–9) Spolna nemorala se kaznuje s smrtjo! Če dovolimo, da se nemoralne misli in želje nebrzdano širijo, je tako, kakor da bi dovolili »rjavenje« srca. Jezus je rekel: »Slišali ste, da je rečeno starim: ,Ne prešeštvuj‘. A jaz vam pravim, da vsak, kdor pogleda [kar naprej gleda, NW] ženo, da si je poželi, je že prešeštvoval ž njo v srcu svojem.« (Matevž 5:27, 28)

⁹ O posledicah ,gledanja, da si kdo poželi ženo,‘ priča rezultat ponižujočega razmišljanja neposlušnih angelov pred potopom v Noetovih dneh. (1. Mojzesova 6:1, 2) Spomnite se tudi, da je enega od najbolj tragičnih dogodkov v življenju kralja Davida povzročilo to, da je vztrajno neprimerno gledal žensko. (2. Samuelova 11:1–4) Nasprotno od njega pa je pravični poročeni mož Job ,sklenil zavezo s svojimi očmi, da se ne bi oziral po devici‘. Tako se je ogibal nemorali in dokazoval, da je značajen človek. (Job 31:1–3, 6–11) Oči so kakor okna srca. In mnoge hude reči izhajajo prav iz pokvarjenega srca. (Marko 7:20–23)

¹⁰ Če udejanjamo Jezusove besede, potem se ne bomo prepustili nebrzdanemu napačnemu mišljenju, tako da bi gledali pornografsko gradivo ali pa se ukvarjali z nemoralnimi mislimi glede kakega sokristjana, sodelavca ali kogar koli drugega. Rje ne odstranimo z železa zgolj tako, da jo skrtačimo. Zato nemoralnih zamisli in teženj ne skrtačite samo površno, kakor da so malo pomembne. Naredite odločne korake, da bi se znebili nemoralnih nagnjenj. (Primerjaj Matevž 5:29, 30.) Pavel opominja sovernike: »Morite [. . .] ude svoje, ki so na zemlji: nesramnost, nečistost, strast, hudo poželenje in lakomnost, ki je malikovanje, zavoljo katerih grehov prihaja jeza Božja.« Da, zaradi grehov, kot je spolna nemorala, »prihaja jeza Božja« kot izraz Njegovega prekletstva. Zato moramo, kar se tiče teh reči, svoje telesne ude ,moriti‘. (Kološanom 3:5, 6)

Svarilo pred uporniškim pritoževanjem

11., 12. a) Kakšno svarilo je dano v Prvem listu Korinčanom 10:9 in o katerem dogodku govori? b) Kako bi moralo Pavlovo svarilo vplivati na nas?

¹¹ Pavel nadalje svari: »Tudi ne izkušajmo Gospoda [Jehova, NW], kakor so ga nekateri izmed njih izkušali in so poginili od kač.« (1. Korinčanom 10:9) Izraelci so med potovanjem po pustinji blizu edomske meje ,govorili zoper Boga in zoper Mojzesa: Zakaj ste nas peljali iz Egipta, da umrjemo v puščavi? kajti tu ni kruha, ne vode; in duši naši se že studi tista prelahka [ničvredna, NW] jed‘, čudežno priskrbljena mana. (4. Mojzesova 21:4, 5) Samo pomislite! Ti Izraelci so ,govorili zoper Boga‘ in rekli, da je hrana, ki jo je priskrbel Bog, ničvredna!

¹² Izraelci so s pritoževanjem preskušali Jehovovo potrpežljivost, za kar so bili kaznovani, saj je Jehova mednje poslal strupene kače in mnogi so pomrli od njihovih pikov. Potem ko se je ljudstvo pokesalo in se je Mojzes zavzel zanje, se je nadloga končala. (4. Mojzesova 21:6–9) Ta dogodek bi moral prav gotovo biti za svarilo nam, da ne bi kazali uporniškega, pritoževalnega duha, še posebej ne do Boga in njegovih teokratičnih priprav.

Svarilo pred godrnjanjem

13. Pred čim svari Prvi list Korinčanom 10:10 in kateri upor je imel Pavel v mislih?

¹³ Pavel sedaj navede še zadnji zgled, povezan z Izraelci v pustinji, ko zapiše: »Ne godrnjajte, kakor so nekateri izmed njih godrnjali in jih je pokončevalec uničil.« (1. Korinčanom 10:10, EI) Upor je izbruhnil, ko so Korah, Datan in Abiram ravnali neteokratično ter izzvali Mojzesovo in Aronovo avtoriteto. (4. Mojzesova 16:1–3) Po uničenju upornikov so Izraelci začeli godrnjati, in sicer zato, ker so pričeli razglabljati, da je bilo uničenje upornikov nepravično. V Četrti Mojzesovi knjigi 17:6, EI, (v NW 16:41) piše: »Drugi dan je godrnjala vsa občina Izraelovih sinov zoper Mojzesa in Arona: ,Vidva sta pomorila ljudstvo Gospodovo [Jehovovo, NW]!‘ « Kot rezultat njihovega grajanja tega, kako je bila ob tej priložnosti izvršena pravica, je v od Boga poslani nadlogi umrlo 14.700 Izraelcev. (4. Mojzesova 16:49)

14., 15. a) Kateri je bil eden od grehov ,brezbožnežev‘, ki so se prikradli v krščansko občino? b) Kaj se lahko naučimo iz dogodka, povezanega s Korahom?

¹⁴ V prvem stoletju n. š. so se »brezbožneži« (EI), ki so se prikradli v krščansko občino, izkazali za lažne učitelje, pa tudi godrnjače. Ti možje so ,zametovali gospostva in sramotili veličastva‘ (EI), maziljene može, ki jim je bilo takrat zaupano duhovno nadzorstvo v občini. Učenec Juda je glede brezbožnih odpadnikov rekel tudi naslednje: »Ti so godrnjači, pritoževalci, ki hodijo po svojih poželenjih.« (Juda 3, 4, 8, 16) Danes postanejo nekateri posamezniki godrnjači, ker dovolijo, da se v njihovem srcu razvije duhovno korozivno gledišče. Pogosto se osredotočajo na nepopolnost tistih, ki so v občini na nadzorniških mestih, in začnejo godrnjati zoper nje. Njihovo godrnjanje in pritoževanje se lahko razširi tudi na kritiziranje publikacij ,zvestega sužnja‘.

¹⁵ Primerno je postavljati iskrena vprašanja o kaki svetopisemski tematiki. Toda kaj, če smo morda razvili negativno gledišče, ki se je pokazalo v kritičnih razpravah znotraj zaupnega kroga prijateljev? Dobro bi se bilo vprašati: ,Kje se bo to najverjetneje končalo? Ali ne bi bilo mnogo bolje prenehati godrnjati in raje ponižno moliti za modrost?‘ (Jakob 1:5–8; Juda 17–21) Korah in njegovi privrženci, ki so se uprli Mojzesovi in Aronovi avtoriteti, so bili morda tako prepričani o tehtnosti svojega gledišča, da niso preiskali svojih motivov. In vendar so se popolnoma zmotili. Zmotili pa so se tudi Izraelci, ki so godrnjali glede uničenja Koraha in drugih upornikov. Kako modro je dovoliti, da nas takšni zgledi navedejo, da preiščemo svoje motive, preženemo godrnjanje ali pritoževanje ter dovolimo Jehovu, da nas prečisti. (Psalm 17:1–3)

Učite se in uživajte blagoslove

16. Kaj je bistvo opomina iz Prvega lista Korinčanom 10:11, 12?

¹⁶ Pavel pod božanskim navdihnjenjem sklene seznam svarilnih sporočil z opominom: »To vse pa se jim je zgodilo kot zgledi, a napisalo se je za svarilo nam, na katere so prišli konci vekov. Kdor torej misli, da stoji, naj gleda, da ne pade.« (1. Korinčanom 10:11, 12) Ne imejmo svojega mesta v krščanski občini za nekaj samo po sebi umevnega.

17. Kaj bi morali narediti, če v svojem srcu zaznamo nepravilen motiv?

¹⁷ Podobno kot je železo podvrženo rjavenju, smo tudi mi, potomci grešnega Adama, podedovali nagnjenje k slabemu. (1. Mojzesova 8:21; Rimljanom 5:12) Zato nam, če v svojem srcu zaznamo nepravilen motiv, to ne bi smelo vzeti poguma. Namesto tega naredimo odločne korake. Kadar je železo izpostavljeno vlažnemu zraku ali pa jedkemu okolju, se njegova korozija močno pospeši. Ogibati se moramo tega, da bi se izpostavljali »zraku« Satanovega sveta, z njegovim nizkotnim razvedrilom, močno razširjeno nemoralo in negativnim miselnim nagnjenjem. (Efežanom 2:1, 2)

18. Kaj je naredil Jehova v zvezi z napačnimi težnjami človeštva?

¹⁸ Jehova je oskrbel človeštvo s sredstvom, da bi se lahko bojevalo proti podedovanim napačnim težnjam. Dal je svojega edinorojenega Sina, da bi tisti, ki verujejo vanj, lahko imeli večno življenje. (Janez 3:16) Če bomo hodili tesno po Jezusovih stopinjah in kazali Kristusu podobno osebnost, bomo blagoslov za druge. (1. Petrov 2:21) Poleg tega pa bomo prejeli božanske blagoslove namesto prekletstev.

19. Kako nam lahko koristi premišljevanje o svetopisemskih zgledih?

¹⁹ Čeprav smo mi danes enako dovzetni za napake, kot so bili nekdanji Izraelci, pa imamo kot vodilo na voljo celotno Božjo napisano Besedo. Iz nje se učimo o Jehovovem ravnanju s človeštvom, pa tudi o Njegovih vrlinah, ki so se kazale na Jezusu, ,odsvitu Božje slave in podobi bitja Njegovega‘. (Hebrejcem 1:1–3; Janez 14:9, 10) Z molitvijo in marljivim preučevanjem Svetega pisma lahko imamo »um Kristusov«. (1. Korinčanom 2:16) Ko se srečujemo s skušnjavami in drugimi preskusi svoje vere, nam lahko koristi premišljevanje o nekdanjih svetopisemskih zgledih in še posebej o izrednem zgledu Jezusa Kristusa. Če delamo tako, nam ne bo treba izkusiti uresničitev božanskih prekletstev. Namesto tega bomo že danes uživali Jehovovo naklonjenost, blagoslove pa v večnost.

[Podčrtne opombe]

Kako bi odgovorili?

◻ Kako lahko udejanjamo Pavlov nasvet, naj ne postanemo malikovalci?

◻ Kaj lahko naredimo, da bi upoštevali apostolovo svarilo pred nečistovanjem?

◻ Zakaj bi se morali ogibati godrnjanja in pritoževanja?

◻ Kako lahko prejmemo božanske blagoslove in ne prekletstev?

[Slika na strani 18]

Če želimo božanske blagoslove, se moramo ogibati malikovalstva

[Slika na strani 20]

Odločno ukrepajmo, da bi iz svojega srca odstranili nepravilne želje, prav kakor moramo odstraniti rjo