Uspešna oznanjevalska akcija v Grčiji

JEHOVOVE PRIČE se v Grčiji že dolgo srečujejo z nasprotovanjem. Nekateri policijski, sodni in vladni uradniki so pogosto preganjali Priče zaradi pritiska grškopravoslavne duhovščine. Včasih je bilo opravičilo grški zakon proti spreobračanju, drugič pa to, da Priče na temelju Biblije niso hoteli v vojno ali sprejeti transfuzije krvi. (Izaija 2:2–5; Dejanja 15:28, 29)

V prizadevanju, da bi se med iskreno čutečimi uradniki v Grčiji povečalo razumevanje, je kakih 200 Prič, ki jih grška vlada priznava za verske služabnike, pa tudi nekaj Prič, pripadnikov pravnega poklica, nedavno po vsej državi začelo akcijo. Ponujali so posebej zasnovano brošuro z naslovom Jehovah’s Witnesses in Greece in knjigo Jehovah’s Witnesses​—Proclaimers of God’s Kingdom. Pripravili so tudi sveženj dokumentov, ki kažejo, da za preganjanje Jehovovih prič ni nobenega tehtnega pravnega temelja. Priče so obiskali načelnike policijskih postaj, župane, javne tožilce in druge uradnike.

Kakšen je bil odziv? Stotine odličnih doživljajev. Razmislite o nekaterih zgledih.

Poveljnik policijske postaje v zahodni Makedoniji je bratom izrekel dobrodošlico in rekel: »Vaše ljudi poznam že dolgo, [. . .] in občudujem vašo urejenost. [. . .] Ne strinjam se z zakonom o spreobračanju, in če bi bilo odvisno od mene, bi ga ukinil.«

Poveljniki različnih policijskih postaj v mnogih mestih so komentirali takole: »Pohvalil bi vas rad za delo, ki ga opravljate v družbi.« »Policija nima nikoli nobenega dela z vašo skupnostjo; vi opravljate družbeno delo.« »Prav nobenih problemov nimamo z vami. Spoštujemo in cenimo vas.«

V Pireju je visok uradnik pri varnostni policiji s solzami v očeh našim bratom rekel, da zna po Jezusu Kristusu moliti k Bogu Jehovu, tako da uporablja njegovo ime. Priče je nadalje presenetil tudi s tem, ko jim je rekel, da ve, da pred harmagedonom pričakujejo nekaj preganjanja, in hkrati upa, da jim bo Bog takrat po njem pomagal! Sprejel je povabilo bratov, da drugič nadaljujejo razpravo.

Odziv vladnih uradnikov

Neki župan v Tesaliji je glede knjige Proclaimers izjavil: »Zasluži si svoje mesto v knjižnici mestne uprave – najvidnejše mesto!« Nato je s police odstranil knjige in nanjo postavil knjigo Proclaimers tako, da so bile njene platnice vidne.

Na severu Grčije je neki župan prisrčno pozdravil brate in rekel: »Vi ste najboljši ljudje, kar bi si jih lahko želel v svojem mestu.« Drug prijazen župan s severa Evbeje pa je bratom rekel: »Sem nekdanji vojaški častnik. Toda vas – vas zelo cenim.« Navdušeno se je strinjal s tem, kar so mu povedali Priče. Ko so mu pokazali vrsto knjig, ki jih je izdala Watch Tower Society, je dejal: »Če obljubim, da jih bom vse prebral, ali mi jih boste dali?« Odgovorili so: »Kajpak – vaše so!« Bil je navdušen in bratom komaj dovolil oditi.

Župan je v nekem predmestju v Atiki od bratov z veseljem sprejel ponujeno literaturo in jih prosil, naj mu še naprej nosijo Družbine publikacije. Ob slovesu jim je rekel: »Ljudje so zelo razočarani nad politiki in iščejo pravo resnico kje drugje. Prepričan sem, da boste od sedaj naprej zelo zaposleni, ker vi imate resnico.«

Odziv javnih tožilcev

Bratje, ki so obiskali namestnika javnega tožilca v severni Grčiji, se spominjajo: »Navdušile so ga naše publikacije in predstavitev, pa tudi to, da se trudimo zagotoviti, da naši ljudje niso brez pomoči, ko se srečujejo z resnim vprašanjem transfuzije krvi. Nazadnje se nam je zahvalil in nas iskreno pohvalil, ker smo prevzeli pobudo, da ga obiščemo in obvestimo. Kasneje smo zvedeli, da je pred štirimi leti poklical policijo in ukazal, naj aretirajo dva brata, ki sta bila v terenski službi.«

Pričevalca, odvetnika, ki sta obiskala pisarne javnih tožilcev v Atenah, sta bila presenečena, ko sta videla, da se jima bliža dobro znani in splošno spoštovani starejši javni tožilec. Potegnil ju je vstran in jima rekel, da zakon proti spreobračanju nima nobenega temelja in da povzroča zmedo v grškem sodnem sistemu. Zahvalil se jima je s prisrčnim stiskom rok.

Na severu Grčije je bil neki javni tožilec zelo prijateljski in je sprejel literaturo. Ko je prelistal knjigo Učinkoviti odgovori na vprašanja mladih, so ga osupnila raznovrstna poglavja v vsebinskem kazalu. Pripomnil je: »Tega, kar obravnava ta knjiga, nisem videl v vsej pravoslavni veri.«

Javni tožilec v Beociji je priznal, da je v preteklosti izdajal dovoljenja za dajanje transfuzije Pričam proti njihovi volji. Toda ko so se bratje z njim o tem pogovorili, je izjavil: »V prihodnje ne bom nikoli več izdal takšnega dovoljenja!« Odločil je, da se je treba glede vprašanja krvi posvetovati s krajevnim odborom Jehovovih prič za stike z bolnišnicami, da bi se lahko raziskale vse alternative brezkrvnega zdravljenja. Z veseljem je sprejel knjigo Vprašanja mladih.

Odziv knjižničarjev

Gradivo so predstavili tudi mnogim knjižničarjem. V eni od knjižnic v Atenah, je vljuden knjižničar sprejel literaturo in rekel: »Zelo lepo je, da ste nam prinesli svoje knjige, saj je večina knjig, ki jih imamo v knjižnici, proti vam. [. . .] Neki duhovnik se je zelo vznemiril, ko je v knjižnici videl vaše knjige. [. . .] Saj je vseeno. Slišati bi se moralo vsa mnenja.«

Neki uradnik, ki je Jehovove priče spoznal v enem od vojaških taborišč, je v mestni knjižnici na Kreti rekel bratom, da je nanj naredilo vtis to, da Priče nočejo sodelovati v vojni. Vedno znova se je spraševal: ,Zakaj morajo ti ljudje trpeti?‘ Od bratov je vzel literaturo in o njihovi trenutni akciji rekel: »Opravljate izvrstno delo in morali bi ga opraviti že pred leti. [. . .] V Grčiji je veliko predsodkov.« Prosil jih je, naj ga kmalu spet obiščejo.

V tej posebni akciji so bratje oddali več kot 1000 knjig Proclaimers, 1600 brošur Jehovah’s Witnesses in Greece, pa tudi stotine knjig in revij. Še pomembnejše je to, da so osebno govorili z več sto grškimi uradniki. Zvesti Jehovovi služabniki v Grčiji in povsod po svetu sedaj upajo, da bodo iskreno čuteče oblasti v Grčiji gledale na Jehovove priče bolj nepristransko.