Vse pogostejše pojavljanje slabih novic

ALI ste že kdaj opazili, da so naslovi, ki oklicujejo slabe novice, bralcem bolj zanimivi kot tisti z dobrimi novicami? Ne glede na to, ali je to časopisni naslov o neki naravni nesreči ali pa iskrive čenče, objavljene na prvi strani kake revije, je videti, da se slabe novice prodajajo bolje kakor dobre.

Danes ne manjka slabih novic. Toda človek se včasih sprašuje, ali so reporterji in novinarji izšolani posebej za to, da iščejo in odkrivajo slabe novice, da tako zmanjka prostora za kakršne koli dobre novice.

Na pretek skozi vso zgodovino

Slabih novic je bilo v stoletjih resnično na pretek, in te so prevladale vsakršne dobre novice. V zgodovinskih analih se tehtnica močno nagiba k človeškemu trpljenju, razočaranju in obupu, kar je usoda človeštva.

Razmislimo le o nekaj zgledih. V knjigi Chronicle of the World (Kronika sveta), ki jo je sestavil Jacques Legrand, je objavljena zbirka zgodb. Vsaka od njih je napisana za določeni datum, na katerega se je dogodek zgodil, oblikovana pa je tako, kakor da bi jo pripovedoval sodoben novinar, ki poroča o tem dogodku. Iz teh dobro raziskanih poročil dobimo splošen pregled nad zelo razširjenimi slabimi novicami, ki jih človek posluša že ves čas svojega težavnega bivanja tukaj na Zemlji.

Najprej razmislite o naslednjem zgodnjem poročilu iz Grčije iz leta 429 pr. n. š., ki govori o vojni med Atenami in Sparto: »Mestna država Potidaja se je bila prisiljena, potem ko je v njej zavladala takšna lakota, da so prebivalci jedli trupla svojih mrtvih, vdati oblegovalnim Atencem.« Zares slaba novica!

Če se preselimo v prvo stoletje pred našim štetjem, bomo našli slikovito poročilo o smrti Julija Cezarja, datirano z Rim, 15. marec 44 pr. Kr. »Julija Cezarja so umorili. Smrtno ga je zabodla skupina zarotnikov, med katerimi so bili tudi njegovi najbližji prijatelji, ko je danes, ob marčevih idah, sedel na svoj sedež v senatu.«

V naslednjih stoletjih je število slabih novic še naprej naraščalo. Eden takšnih pretresljivih zgledov je novica iz Mehike iz leta 1487: »Pri najspektakularnejšem prikazu žrtvovanja, ki ga je bilo moč kdaj videti v azteški prestolnici v Tenochtitlánu, je svoje srce, ki je bilo žrtvovano Huitzilopochtliju, bogu vojne, izgubilo 20.000 ljudi.«

Za slabe novice pa ni poskrbela le krutost človeka. K dolgemu seznamu le-teh je svoje prispevala tudi njegova brezskrbnost. Zdi se, da je bil veliki londonski požar ena od takšnih katastrof. Poročilo iz Londona v Angliji, datirano s 5. septembrom 1666, pravi: »Londonski požar je končno, po štirih dneh in nočeh, zaustavil jorški vojvoda, ki je pripeljal mornariške smodniške skupine, da je pred plamenom razstreljeval zgradbe. Kakšnih 160 hektarjev je bilo popolnoma razdejanih in 87 cerkva ter več kot 13.000 hiš uničenih. Življenje je kakor po čudežu izgubilo le devet ljudi.«

K tem zgledom slabih novic pa moramo dodati še epidemije, ki so divjale na mnogih kontinentih – na primer epidemija kolere v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja. Časopisni naslov, ki je poročal o tem, pravi: »Prikazen kolere straši Evropo.« Realistično poročilo pod naslovom opisuje slabo novico v njeni najhujši, zastrašujoči obliki: »Kolera, do leta 1817 v Evropi nepoznana, se širi zahodno od Azije. Prebivalstvo ruskih mest, kot sta Moskva in St. Peterburg, je že zdesetkala, pri čemer večino žrtev sestavljajo mestni reveži.«

Stopnjevanje v zadnjih letih

Čeprav je res, da so bile slabe novice življenjsko dejstvo v vsej pisani zgodovini, pa zadnja desetletja tega 20. stoletja dokazujejo, da je slabih novic zmeraj več, da se resnično naglo stopnjujejo.

Nedvomno so vojne novice najslabša oblika slabih novic, ki jih je slišati v današnjem stoletju. Med dvema največjima vojnama v zgodovini, ki sta primerno imenovani prva in druga svetovna vojna, se je o slabih novicah prav gotovo poročalo v strašanskem obsegu. Toda to je bil v resnici le delček slabih novic, ki jih je ponudilo to nesrečno stoletje.

Razmislite samo o nekaterih, na slepo izbranih naslovih:

1. september 1923: Potres porušil Tokio – 300.000 mrtvih; 20. september 1931: Kriza – Britanija devalvirala funt; 25. junij 1950: Severna Koreja koraka na Jug; 26. oktober 1956: Madžari se dvigujejo zoper sovjetsko vlado; 22. november 1963: John Kennedy ustreljen v Dallasu; 21. avgust 1968: Vdor ruskih tankov, da bi zatrli praško vstajo; 12. september 1970: Ugrabljeni jeti razstreljeni v puščavi; 25. december 1974: Ciklon Tracy zravnal Darwin – 66 mrtvih; 17. april 1975: Kambodža padla v roke komunističnih sil; 18. november 1978: Množični samomor v Gvajani; 31. oktober 1984: Gospa Gandhi ustreljena; 28. januar 1986: Vesoljski raketoplan eksplodiral pri vzletu; 26. april 1986: Sovjetski reaktor v plamenih; 19. oktober 1987: Borzni zlom; 25. marec 1989: Aljasko prizadelo naftno izlitje; 4. junij 1989: Vojska pomorila protestnike na trgu Tiananmen.

Res, zgodovina kaže, da je bilo slabih novic vedno na pretek, medtem ko so bile dobre sorazmerno redke. Ob tem ko se slabe novice v zadnjih desetletjih stopnjujejo, je dobrih vsako leto manj.

Zakaj je stanje takšno? Ali bo vedno tako?

Naslednji članek bo odgovoril na ti vprašanji.

[Navedba vira slike na strani 3]

WHO/League of Red Cross