Kraljestveni oznanjevalci poročajo

Nekdanji sovražniki združeni v služenju Jehovu

»ZA Jehovove priče sem prvič slišal takrat, ko sem kot oborožen stražnik služil v Bosni,« razlaga Branko.a

Branko je stražil pri bolnišnici, kjer so zdravili ranjence. Eden od zdravnikov, s katerim so Priče preučevali Biblijo, je Branku v nočni izmeni pojasnjeval veliko stvari, ki se jih je naučil o Bibliji.

Kar je to noč slišal, je nanj tako močno vplivalo, da je takoj odložil svoje orožje. Želel je izvedeti še več, zato se je povezal s Pričami. Kasneje, po preselitvi v drugo evropsko državo, je poiskal kraljestveno dvorano in obiskal shod Jehovovih prič iz bivše Jugoslavije. Tam je spoznal Slobodana.

Tudi Slobodan je prišel iz Bosne, kjer je kot prostovoljec sodeloval v isti vojni kot Branko – le da v nasprotnem taboru. Bojeval se je za Srbe, proti Hrvatom. Ko sta se spoznala, je že postal krščen Jehovov pričevalec. Branku – svojemu nekdanjemu sovražniku – je ponudil biblijski pouk. Branko se je z napredovanjem le-tega še več naučil o Jehovu in njegova ljubezen do Boga je rasla. To ga je navedlo k temu, da je svoje življenje posvetil Stvarniku. Oktobra 1993 je svojo posvetitev simboliziral s krstom v vodi.

Kako je Slobodan postal Jehovova priča? Vojno področje v Bosni je zapustil že nekaj časa prej. Prebral je nekaj izdaj Prič, toda njegovo zanimanje za Božjo Besedo ni zraslo, vse dokler se nista zgodaj 1992. leta pri njem doma oglasila dva Pričevalca. Kdo ga je obiskal in mu ponudil biblijski pouk? To je bil Mujo, tudi prišlek iz Bosne, ki pa je bil vzgojen kot musliman. Mujo in Slobodan, nekdaj sovražnika, sta z napredovanjem biblijskega pouka vsak dan porabila nekaj časa za to, da sta drug drugemu krepila vero.

Vojna v bivši Jugoslaviji je vzela življenje stotinam tisočev ljudi. Branko, Slobodan in Mujo pa sedaj služijo kot polnočasni oznanjevalci dobre novice v isti občini Jehovovih prič. Premagali so etnična in rasna nesoglasja in zdaj si, medtem ko se podrejajo Stvarniku Jehovu, prizadevajo za mir.

Kaj pa je povzročilo takšne spremembe? Njihova ljubezen do Jehova, spoštovanje Biblije in njihova vnetost, da biblijsko resnico udejanjajo v svojem življenju. In kot pravi Sveto pismo, »[je] Božja beseda [. . .] živa in silovita [. . .] ter presoja vzgibe in misli srca«. (Hebrejcem 4:12, EI)

[Podčrtna opomba]