Vprašanja bralcev

V Listu Efežanom 3:14, 15 piše, da se po Bogu »imenuje sleherna rodovina [družina, NW] v nebesih in na zemlji«. Ali so v nebesih družine in ali vsaka človeška družina svoje ime nekako dobi od Jehova?

V nebesih ni družin, kakršne so na zemlji, z očetom, materjo in otroki, ki jih veže krvna vez. (Lukež 24:39; 1. Korinčanom 15:50) Jezus je dal jasno vedeti, da se angeli ne poročajo, in nič ne kaže, da bi kakor koli imeli potomce. (Matevž 22:30)

Vendar Biblija govori, da je Bog Jehova v prenesenem pomenu poročen s svojo nebeško organizacijo; poročen seveda v duhovnem smislu. (Izaija 54:5) In ta nebeška organizacija rojeva potomce, kakršni so angeli. (Job 1:6; 2:1; 38:4–7) V tem pomenu, torej, pa čudovita duhovna družina biva v nebesih.

Poleg tega tam nastaja nova figurativna družina, ki sestoji iz Jezusa Kristusa in njegove neveste, občine 144.000. (2. Korinčanom 11:2) Večina teh maziljencev je že umrla z obetom na nebeško življenje, a nekateri še živijo na zemlji. Vsi pa željno pričakujejo ‚Jagnjetovo ženitvovanje‘ v nebesih. Biblija to poroko povezuje s časom prihajajoče velike stiske – uničenjem Babilona Velikega ter odstranitvijo ostalega Satanovega sistema. (Razodetje 18:2–5; 19:2, 7, 11–21; Matevž 24:21)

Apostol Pavel v Listu Efežanom 3:15 prav tako noče reči, da vsaka posamezna družina na zemlji dobi svoje ime neposredno od Jehova. Očitno je prej imel v mislih širše družinske linije, ki nadaljujejo ime. Zgled tega najdemo v Jozuetovi knjigi 7:16–19, kjer beremo, kako je Jehova razkril Ahanov greh. Najprej je bila krivda usmerjena oziroma omejena na Judov rod. Krog se je nato še zožil na rodovino Zerahovcev. Končno pa je bila izločena Ahanova hiša. Ahana so skupaj z ženo in otroki prištevali k hiši (ali družini) Zabdija, Ahanovega deda. Ta družina pa je bila širša skupina, ki je nadaljevala ime svojega prednika Zeraha.

Takšne družinske linije so bile pri Hebrejcih velikega pomena. Mnoge so naštete tudi v Bibliji. In Bog je podpiral njihovo ohranitev, saj je uredil, da so dediči nadaljevali družinsko ime po leviratskem oziroma svaštvenem zakonu, kjer je bilo to treba. (1. Mojzesova 38:8, 9; 5. Mojzesova 25:5, 6)

Zgled druge takšne večje oziroma razširjene družine si oglejmo pri Jezusu, Davidovem sinu. Jasno je, da Jezus ni bil neposredni potomec kralja Davida, saj se je rodil stoletja po njegovi smrti. Navzlic temu je ena od razpoznavnih označb Mesija bila, da bo iz Davidove rodovine. In Judje so to povečini vedeli. (Matevž 22:42) Jezus je bil tako po materini kakor tudi po očimovi strani iz Davidove linije. (Matevž 1:1; Lukež 2:4)

Toda kako takšne družine dobijo svoja imena od Jehova? Res je, da je Jehova nekajkrat že dobesedno poimenoval družinskega glavarja, denimo Abrahama in Izaka. (1. Mojzesova 17:5, 19) Toda to so bile izjeme. Jehova v glavnem ne daje vsaki družini posebej imena, ki bi se nato prenašalo na otroke.

Vendar pa je Jehova zasnoval človeško družinsko enoto, s tem ko je Adamu in Evi zapovedal, naj se »plodita in množita [. . .] in napolnita zemljo«. (1. Mojzesova 1:28) Jehova je nato nepopolnima Adamu in Evi tudi dovolil imeti potomce, s čimer je bil položen temelj vsem človeškim družinam. (1. Mojzesova 5:3) Bog se zato v več kot enem pomenu lahko imenuje Začetnik družinskih imen.

Danes se mnogim omikam ne zdi potrebno še pokolenja ohranjati družinskih imen. Naj je že tako ali drugače, kristjani iz vseh dežel se zahvaljujejo Jehovu za družinsko ureditev in ga slavijo, tako da si pridno prizadevajo lastno družinsko enoto ustvariti uspešno.