Glejte! Kraljestvena dvorana na Niue
NIUE je mali koralni otok v južnem Tihem oceanu, 2160 kilometrov severovzhodno od Nove Zelandije. Kot pravi turistična brošura, izhaja ime Niue iz dveh besed: Niu, ki pomeni »kokosovo drevo«, in e, ki pomeni »poglejte« ali »glejte«. V tej brošuri piše: »Legenda pravi, da so te besede izgovorili prvi polinezijski naseljenci, ko so po prihodu na otok videli, da na njem rastejo kokosova drevesa.«
Danes Jehovove priče na otoku Niue s ponosom rečejo obiskovalcem »E! Fale he Kautu ha mautolu!«, kar pomeni »Glejte! Naša kraljestvena dvorana!«. Zakaj jih tako prevzema ta dvorana? Jehovove priče so povsod ponosni na svoje kraljestvene dvorane, še posebej če so jih gradili sami. Nekaj povsem drugega pa je zgraditi kraljestveno dvorano na odročnem otoku sredi prostranega južnega Tihega oceana. Navsezadnje je Niue velik samo 260 kvadratnih kilometrov, na celem otoku pa živi le 2300 ljudi.
Pojavilo se je vprašanje, kdo bo zgradil kraljestveno dvorano. Edina občina na otoku Niue je imela samo 32 Prič. Ves potreben strojni park, kot so tovornjaki, buldožerji in žerjavi, je bil vladna lastnina. Nadalje bi bilo treba skoraj ves nujno potrebni gradbeni material – jeklo, betonske zidake, ostrešje, električni in vodovodni material, zvočno opremo ter stole – prepeljati z Nove Zelandije s transportno službo, ki obratuje samo enkrat vsakih pet tednov. Nazadnje bi gradnjo otežila še otoška kamnita površina, dvorana pa bi morala biti zgrajena tako, da bi vzdržala tropske orkane. Resnično, ogromna naloga za vse!
Vendar pa je bilo treba upoštevati pomemben dejavnik. Za Jehovove priče je kraljestvena dvorana krajevno središče pravega čaščenja, po navodila in pomoč pa se obračajo k Bogu Jehovu. (Psalm 56:11; 127:1) Majhni skupini Prič na otoku Niue so priskočili na pomoč krščanski bratje z Nove Zelandije pa tudi člani niujske občine v Aucklandu ter z vsem srcem podprli gradbeni projekt.
Odločitev, da bodo nadaljevali
V juniju 1994 so na gradbišču kraljestvene dvorane v Rotorui, Nova Zelandija, pozvali vse zainteresirane, da lahko sodelujejo pri projektu na otoku Niue. Na veliko presenečenje se je prostovoljno javilo kar 200 bratov in sester. Med temi so izbrali 80 oseb, tudi tesarje, železarje, vodovodarje, krovce, fasaderje, pleskarje, elektrikarje, zvočne tehnike, betonerje, zidarje in pomožne delavce.
Bratje so pripravili načrte in z zaupanjem v Jehova krenili dalje. Eden od dveh občinskih starešin na otoku Niue, krajevni poslovnež, je začel s pripravami za transport vsega potrebnega materiala. Pogajali so se tudi glede posebne cene za letalski prevoz in nastanitev prekmorskih delavcev, ki so se ponudili, da bodo plačali lastne stroške. Poleg tega so določili še datuma gradnje. Projekt naj bi dokončali v 20 dneh, med 4. in 23. marcem 1995, ko naj bi posvetili kraljestveno dvorano.
»Prvi napad panike sploh sem dobil, ko sem videl gradbišče,« je dejal vodja projekta, ki je prišel z Nove Zelandije en teden prej, da bi pripravil vse potrebno. »Tla so ena sama skala. Dva tedna bi trajalo samo izkopavanje temeljev.« Toda kasneje je priznal, da je krajevne Priče slabo presodil. »Nivanski bratje lahko skale berejo,« je rekel. »Vedo, kam morajo udariti skalo, da bodo odpadli veliki kosi.« Temelje so izkopali v samo dveh dneh!
Prvo letalo s Pričami z Nove Zelandije je prispelo 4. marca, nato pa so končali betoniranje. Zaporedoma so prihajale skupine delavcev, ki so dokončavale različne faze projekta. Delovne dneve so pričeli ob 7. uri zjutraj s kratkim pregledovanjem dnevnega biblijskega stavka. Nekateri bratje so delali 12 ur na dan pri temperaturi do 36 stopinj Celzija. Končno so 23. marca uredili še okolico. Privlačen iz mangovca narejen napis označuje zgradbo – »Kraljestvena dvorana Jehovovih prič«.
Duh sodelovanja in gostoljubnosti
To, kar je pomembno prispevalo k temu, da je projekt uspel, je bilo sodelovanje Nivancev. Tamkajšnji vaščani, na katere je vplival duh dogajanja, so prispevali hrano in denar. Mnogi so na gradnjo dvorane gledali kot na svoj projekt. Vladni uradniki in poslovneži pa so ustregli bratom bolj, kot so ti pričakovali. Na voljo jim je bila potrebna oprema, pa tudi lesna tovarna. Ladijska družba je celo preusmerila svojo ladjo, da bi pričakovan material zagotovo prispel ob ravno pravem času.
Gostje so resnično cenili pridnost in gostoljubnost nivanskih Prič, ki so dali svoje domove in lastnino na razpolago. »Krajevne sestre so bile čudovite,« je dejala neka gradbeniška delavka. Poleg vsakodnevnega toplega opoldanskega obroka so vsako jutro ob 630 postregle tudi topel zajtrk. Nekatere so vstale že ob 430 zjutraj, da so pripravile obrok. Ta delavka pa je še rekla: »Menim, da smo na Niue živeli bolje, kot pa živimo v lastnih domovih.«
Niue Star je 10. marca poročal o dogodku na naslovni strani v zgodbi »Prva kraljestvena dvorana na Niue« in sliko, kako Novozelandci in Nivanci delajo na gradbišču. Poročal je, da je dvorana velika 280 kvadratnih metrov ter da sprejme od 70 do 100 ljudi. Članek je nato dodal: »Naloga bi pravzaprav lahko bila končana v dveh [tednih], toda v tem primeru bo kasneje. Na tej stopnji so samo dva dni po začetku dela predčasno že postavili temelje, ogrodje, škarnike in streho.«
Neki krajevni poslovnež je izrazil željo, da bi si vsi na otoku Niue ogledali projekt in se iz tega kaj naučili. Upal je, da bo projekt vsem pokazal, kaj se da narediti z ljubeznijo in sodelovanjem.
Na posvetitvi so bili prisotni 204 ljudje. Posebna predstavitev, v kateri so nivanski bratje, sestre in otroci v pesmi in plesu uprizorili gradnjo kraljestvene dvorane, je bila za vse prisotne zelo ganljivo doživetje. Zahvalili so se gradbeni ekipi in Jehovu, ki je s svojim duhom spodbudil misli, srca in roke, da so dovršili to nalogo. (Izaija 40:28-31)