Watchtowerjevo izobraževalno središče razpošilja misijonarje

WATCHTOWERJEVA biblijska šola Gilead je doslej organizirala pouk že v različnih krajih. Med letoma 1943 in 1960 se je 35 razredov z gojenci iz 95 držav na tak poseben način strokovno izpopolnilo v poslopjih, ki so stala v Južnem Lansingu, New York, ZDA. Nato se je šola preselila v svetovno središče v Brooklyn, New York, in tam nato delovala skoraj 28 let. Od leta 1988 do začetka 1995. leta pa je Gileadska šola poučevala na Wallkillu, New York.

V vseh teh letih je šola še povečevala svoj delokrog. Tako so se pod njenim vodstvom po deset tednov poučevali tudi trije razredi v Mehiki, pet takšnih razredov se je zbralo tudi v Nemčiji in dva v Indiji. Od leta 1987 pa deluje tudi pomožna šola, poznana kot Šola službenega usposabljanja, v kateri se mladeniči, ki ustrezajo pogojem, osem tednov tako posebno izpopolnjujejo. Doslej je ta šola organizirala pouk že v 34 državah. Devetindevetdeseti gileadski razred pa se je učil v novem Watchtowerjevem izobraževalnem središču v Pattersonu, New York, in to kar 20 tednov. Tečaj je zajemal poglobljeno preučevanje celotne Biblije, razpravljanje o sodobni zgodovini in organiziranosti Jehovovih prič, kakor tudi mnogo nasvetov za misijonarjenje v tujini.

Drugega septembra je ta 99. razred diplomiral. Triurni program ob podelitvi diplom je bil v novi predavalnici Watchtowerjevega izobraževalnega središča. Zasedena je bila do zadnjega mesta. Navzoči v njej so bili elektronsko povezani še z občinstvom po betelskih zgradbah v Pattersonu, Wallkillu in Brooklynu. To je bil razburljiv dan, pa ne le za razred diplomantov, njihove sorodnike ter tesne prijatelje, temveč tudi za stotine drugih, ki so prostovoljno pomagali zgraditi te prelepe nove šolske prostore.

Carey Barber iz Upravnega organa je v uvodnem nagovoru opozoril, kolikšnega pomena je vse, kar se dogaja. Rekel je: »To bo srce največjega božanskega izobraževanja, ki je kdaj bilo na zemlji.« Pojasnil je še, da se približujemo vrhuncu vojne med ženinim in kačinim semenom. (1. Mojzesova 3:15) Povedal je tudi, da bodo ta strašni spopad v prihajajoči veliki stiski preživeli le tisti, ki imajo točno spoznanje o Božji Besedi in jo ubogajo.

»Zdajšnji vzgojno-izobraževalni program je pripravljen zato,« je izjavil, »da bi vse Jehovovo ljudstvo vsepovsod pripeljal do dobrega zrelostnega stanja, opisanega v Pregovorih 1:1-4 – tako da bo spoznalo modrost in vzgojo, da bo lahko sprevidevalo razumnost ter sprejemalo vzgojo, ki daje uvid ter uči pravičnosti, trezne presoje, poštenosti in sposobnosti razmišljanja.« Kakšna zaščita je imeti takšne duhovne zaklade!

Nasveti razredu diplomantov

Uvodnemu nagovoru je sledil sklop petih kratkih govorov, namenjenih diplomantom. Harold Jackson, nekdaj učitelj na Gileadu, zdaj pa član osebja upravnega središča v Brooklynu, je razred spodbudil s temo »Vzdržujte svoje pobožno zadovoljstvo«. Dalje je Lloyd Barry, dolgoletni misijonar, zdaj pa član Upravnega organa, govoril o tem, kako »Ponižno služiti Jehovu«. Povedal je, da bodo diplomanti to vrlino, ponižnost, potrebovali, ko se bodo prilagajali novim okoliščinam, kakor tudi pri stikih s somisijonarji, občinami, v katerih bodo služili, ter z domačini.

Karl Adams, ki trenutno dela na Gileadu, je z razredom razglabljal o vprašanju »K čemu vas bo spodbudila vera?«. Spodbudil jih je, naj bodo drugačni od tistih Izraelcev, ki so se pritoževali nad razmerami v pustinji ter si močno želeli nazaj v Egipt, in naj raje posnemajo Abrahama, ki se ni vrnil v kaldejski Ur, da bi tako rešil svoje težave, temveč je smelo zrl v Božje kraljestvo. (2. Mojzesova 16:2, 3; Hebrejcem 11:10, 15, 16) Ulysses Glass, šolski arhivar, pa je diplomante želel opomniti na temelju Asafove izkušnje, ki je zapisana v 73. psalmu, in sicer v govoru »Preštevajte svoje blagoslove«. Nato je nadaljeval Albert Schroeder, član učnega odbora pri Upravnem organu, s temo »Jehova skrbi«. Kot dokaz za takšno skrb je opozoril na samo Gileadsko šolo ter na vlogo, ki jo ima pri tem, da se opravi veliko delo oznanjevanja in pridobivanja učencev.

Zatem pa je občinstvo z velikim zanimanjem prisluhnilo Miltonu Henschlu, predsedniku Watch Tower Society, ki je govoril o temi »Udje pripadajo drug drugemu«. Bral je 12. poglavje Lista Rimljanom in ga nato še podrobno razložil. Med drugim je rekel: »Upoštevati moramo, da smo s svojimi soslužabniki v občini zelo tesno povezani.« Dodal je še: »Vedno je dobro, da drug o drugem mislimo kot o Jehovovi lastnini ter smo vselej raje pripravljeni pomagati, kakor pa da smo kritični in iščemo napake. Če namreč v krščanski občini ohranjamo duhovno enotnost, s tem pravzaprav pomagamo sebi.« Povedal je še, kako se takšna pripravljenost pomagati kaže pri pripravljanju hrane v misijonarskih domovih, tako da denimo vsak upošteva dejstvo, da vsi morda ne bodo mogli jesti iste hrane. Spodbudil je še, naj bodo, tudi kadar gredo v terensko službo s sokristjani, ki so gmotno revni, raje pripravljeni pomagati, kakor pa kritizirati. Če smo resnično pripravljeni pomagati drug drugemu, če se med seboj krepimo in spodbujamo, je opozoril brat Henschel, »nas bo imel Jehova zaradi tega rad«. Kako odličen opomin za misijonarje, ki naj bi služili v deželah, precej drugačnih od tistih, katere so bili zapustili!

Razred pobliže spoznajmo

Oseminštirideset gojencev 99. razreda je bilo poprečno starih 32 let in je že več kot 11 let predalo polnočasni službi.

Nekaj njih je občinstvo lahko spoznalo v intervjujih, ki so bili prav tako del programa ob podelitvi diplom. Nikki Liebl iz Združenih držav in Simon Bolton iz Anglije sta tako pripovedovala prigode, ki so preskusile njuno vero v to, da bo Jehova poskrbel za njune telesne potrebe. Ker sta polnočasno službo dala na prvo mesto, sta občutila Jehovovo skrb.

Isabelle Kazan, njen materni jezik je francoščina, pa je povedala, da se je bila naučila arabščine, da bi lahko oznanjevala arabsko govorečim ljudem v svoji domovini. Leta 1987, ko je začela, je bila v Parizu skupinica, v kateri so bili poleg nje in še ene sestre, obe sta se učili jezika, le štirje arabsko govoreči bratje. (Ni bilo enostavno. Navadno sta vsak teden, da sta lahko komentirali na preučevanju Stražnega stolpa, porabili za pripravo osem ur.) Ali se je ta trud izplačal? Arabsko govoreči Priče v Franciji so zdaj organizirani kar v pet okrajev. Drugi gojenec, Miko Puro, pa je povedal, kako mu je francoščina, katere se je naučil že v šoli, omogočila, da je lahko doma na Finskem oznanjeval afriškim beguncem. Koristila pa mu bo tudi pri misijonarjenju v Beninu. Nadalje je Bonny Bowes povedala, kako zelo se je trudila tekoče govoriti francosko, da je tako lahko uspešno služila v Quebecu, Kanada. Bjarki Rasmussen iz Danske pa je pripovedoval, kaj vse sta z ženo doživela v letih, ko sta služila na Ferskem otočju. Nobenega dvoma torej ni, da so ti novi misijonarji izurjeni polnočasni služabniki.

Ti diplomanti so bili poslani v 19 dežel Afrike, Srednje in Južne Amerike, Vzhodne Evrope in Vzhoda. Diplomanti iz prejšnjih razredov pa so skupaj služili že v več kot 200 državah. In mnogi od njih še vedno pridno opravljajo svoje naloge. Zdaj pa se jim pri nadaljnjem širjenju kraljestvenega pričevanja do konca zemlje pridružujejo še ti novi misijonarji. (Dejanja 1:8)

[Slika na strani 25]

Prizori iz učilnic v Watchtowerjevem izobraževalnem središču

[Slika na strani 26]

99. razred diplomantov Watchtowerjeve biblijske šole Gilead

Imena so našteta od prve do zadnje vrste ter od leve proti desni.

1. S. Heffey, E. Riley, D. Mortensen, A. Honable, J. Bolton, J. Poole, G. Siimes, L. Sousa; 2. B. Pashnitski, D. Shepherd, W. Pashnitski, J. Järvinen, K. Paulsen, E. Rasmussen, C. Schewe, L. Olsson; 3. E. Paulsen, T. Samsel, B. Bowes, E. Harris, I. Kazan, N. Liebl, P. Sousa, J. Puro; 4. K. Lager, V. Lager, K. Golden, S. Bolton, M. Johnson, S. Johnson, A. Liebl, B. Rasmussen; 5. D. Harris; W. Samsel, O. Schewe, R. Heffey, L. Kazan, T. Riley, O. Järvinen, M. Puro; 6. D. Mortensen, R. Golden, L. Honable, M. Shepherd, R. Bowes, T. Siimes, E. Poole, J. Olsson.

[Slika na strani 27]

Še vedno opravljajo svoje naloge: (levo) Charles Leathco z ženo Fern v Braziliji, diplomanta prvega in šestega razreda na Gileadu; (spodaj) Martha Hess na Japonskem, diplomantka sedmega razreda na Gileadu