Vprašanja bralcev

Pavel v Listu Filipljanom 2:9 o Jezusu pravi: »Bog [ga je] visoko povišal in mu podelil ime, ki je nad vsako [drugo, NW] ime.« Kaj je to novo ime? In če je Jezus podrejen Jehovu, kako je potem njegovo ime nad vsakim drugim imenom?

V Listu Filipljanom 2:7b, 8, 9 (v NW 2:8, 9) beremo: »In [Jezus] po zunanjosti spoznan za človeka, se je ponižal in je bil pokoren do smrti, smrti pa na križu [mučilnem kolu, NW]. Zato ga je tudi Bog visoko povišal in mu podelil ime, ki je nad vsako [drugo, NW] ime.«

Samo zaradi dejstva, da ima pač le Jehova ime, ki je brezpogojno nad vsakim drugim imenom, iz tega odlomka še ne gre sklepati, da je Jezus potemtakem ista oseba kot Jehova. Kot je razvidno iz sobesedila v 2. poglavju Lista Filipljanom, je Jezus dobil svoje vzvišeno ime šele po vstajenju. Pred tem ga ni imel. Nasprotno temu pa je Jehova bil vedno vrhovni in njegov položaj se ne spreminja. Dejstvo, da je Jezus dobil višje ime, kot pa ga je imel pred svojo zemeljsko službo, le še dokazuje, da ni enak Jehovu. Ko je torej Pavel rekel, da je Jezus dobil ime, ki je nad vsako drugo ime, je meril na to, da ima Jezus zdaj najvišje ime med vsemi Božjimi stvarjenji.

Katero pa je to Jezusovo visoko ime? Pri odgovoru nam bo pomagal Izaija 9:6. Ta vrstica prerokuje o prihajajočem Mesiju, Jezusu, in se glasi: »Vladarstvo pride na ramo njegovo, in ime njegovo se bo imenovalo: Čudoviti, Svetovalec, Mogočni Bog, Oče večnosti, Knez miru.« Jezusovo »ime« je tu povezano z njegovim visokim položajem in oblastjo. In enako tudi razumemo »ime, ki je nad vsako [drugo] ime«, omenjeno v Listu Filipljanom 2:9. Vsem je zapovedano, naj pripognejo svoja kolena pred Jezusom v znak priznanja njegovega visokega položaja oblasti, katerega mu je dal Jehova, položaja, ki je višji od tistega, ki ga imajo druga stvarjenja. V tem prevodu omenjene besede »drugo« sicer v originalnem grškem besedilu ni neposredno najti, toda nakazuje jo pomen vrstice. Jezusovo »ime« namreč ni nad njegovim lastnim imenom, ampak nad imenom vsakega drugega stvarjenja.

Kako srečni smo, da se lahko pridružimo zvestim angelom in ljudem ter pripognemo kolena v znak priznanja Jezusovemu imenu! To pa storimo tako, da se – »v slavo Boga Očeta« – pokorimo Jezusu na njegovem vzvišenem in mogočnem položaju, ki mu ga je dal Jehova. (Filipljanom 2:11; Matevž 28:18)