Ali je v vaši družini Bog na prvem mestu
»Ljubi Gospoda [Jehova, NW], Boga svojega, iz vsega srca svojega.« (MARKO 12:29, 30)
1. Kako pomembno je to, da ljubimo Jehova?
»KATERA je prva zapoved od vseh?« je neki pismar vprašal Jezusa. Jezus mu o tem ni povedal svojega mnenja, temveč je na vprašanje odgovoril z navedkom iz Božje Besede, iz Pete Mojzesove knjige 6:4, 5. Odvrnil je: »Prva je: ‚Sliši, Izrael! Gospod [Jehova, NW], naš Bog, je edini Gospod [Jehova, NW]. In ljubi Gospoda [Jehova, NW], Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje in iz vse moči svoje.‘« (Marko 12:28-30)
2. a) S kakšnim nasprotovanjem se je moral spopasti Jezus? b) Zaradi česa je včasih morda težko ugajati Jehovu?
2 To, da poslušamo zapoved, ki jo je Jezus imenoval prva – najpomembnejša – zapoved, zahteva od nas, da vedno delamo tisto, kar ugaja Jehovu. Jezus je delal tako, pa čeprav je temu njegovemu ravnanju ob neki priložnosti ugovarjal apostol Peter, ob neki drugi pa tudi njegovi bližnji sorodniki. (Matevž 16:21-23; Marko 3:21; Janez 8:29) Kaj pa, če bi vi doživeli kaj takega? Denimo, da bi družinski člani hoteli, da prenehate preučevati Biblijo in se družiti z Jehovovimi pričami. Ali bi na prvo mesto dali Boga in delali tisto, kar ugaja njemu? Ali bi ga dali na prvo mesto, tudi če bi vam družinski člani nasprotovali pri tem, ko se trudite, da bi mu služili?
Zanka nasprotovanja v družini
3. a) Kakšen je lahko odziv družine na Jezusove nauke? b) Kako lahko posamezni družinski člani kažejo, koga bolj ljubijo?
3 Jezus ni podcenjeval težav, katere lahko nekomu, ki je sprejel njegov nauk, z nasprotovanjem povzroči njegova družina. Saj je rekel: »Sovražniki človeku bodo domači njegovi.« Toda pokazal je, kdo naj bi bil kljub takšnim neprijetnim posledicam na prvem mestu, ko je rekel: »Kdor ljubi očeta ali mater bolj nego mene, ni mene vreden, in kdor ljubi sina ali hčer bolj nego mene, ni mene vreden.« (Matevž 10:34-37) S tem pa, ko se ravnamo po naukih Božjega sina Jezusa Kristusa, ki je »podoba bitja njegovega [Božjega]«, damo na prvo mesto Boga Jehova. (Hebrejcem 1:3; Janez 14:9)
4. a) Kaj, kot je dejal Jezus, med drugim pomeni biti njegov učenec? b) V kakšnem smislu naj bi kristjani sovražili svojo družino?
4 Jezus je ob neki drugi priložnosti, ko je govoril o tem, kaj dejansko pomeni biti njegov resnični sledilec, rekel: »Če prihaja kdo k meni, pa ne sovraži očeta svojega in matere, žene in otrok, bratov in sester, da, tudi lastnega življenja svojega, ne more biti moj učenec.« (Lukež 14:26) S tem prav gotovo ni mislil, naj bi njegovi sledilci dobesedno sovražili svojo družino, saj je ljudem zapovedal, naj ljubijo celo svoje sovražnike. (Matevž 5:44) Hotel je pravzaprav reči, da morajo njegovi sledilci družino manj ljubiti kakor Boga. (Primerjaj Matevž 6:24.) Skladno s takšnim razumevanjem Biblija tudi pravi, da je Jakob »sovražil« (NW) Lejo, medtem ko je Rahelo ljubil, kar pomeni, da Leje ni ljubil tako zelo kakor njeno sestro, Rahelo. (1. Mojzesova 29:30-32) Jezus je tudi rekel, da bi morali celo svojo »dušo« (NW) oziroma življenje sovražiti, manj ljubiti kot Jehova!
5. Kako Satan pretkano izkorišča družinsko ureditev?
5 Jehova si zasluži, da so mu njegovi služabniki popolnoma vdani, saj je Stvarnik in Dajalec življenja. (Razodetje 4:11) Tako je apostol Pavel napisal: »Pripogibljem kolena pred Očetom, po katerem se imenuje sleherna rodovina v nebesih in na zemlji.« (Efežanom 3:14, 15) Jehova je družinsko ureditev ustvaril tako čudovito, da družinske člane med sabo veže naravni srčni čut. (1. kraljev 3:25, 26; 1. Tesaloničanom 2:7) Satan Hudič pa je ta družinski naravni srčni čut, ki zajema tudi željo ugajati ljubljenemu človeku, pretkano izkoristil. V družini neti nasprotovanje, in mnogim, ki se z njim spopadejo, je pravi izziv ostati neomajni za biblijske resnice. (Razodetje 12:9, 12)
Biti kos temu izzivu
6., 7. a) Kako lahko družinskim članom pomagamo doumeti, kako pomembna sta preučevanje Biblije in krščanska družba? b) S čim lahko kažemo, da zares ljubimo naše domače?
6 Kaj bi storili, če bi bili prisiljeni izbirati med tem, da ustrežete Bogu, in tem, da ustrežete kateremu od družinskih članov? Ali bi se opravičevali, češ da Bog prav gotovo ne pričakuje od nas, da preučujemo njegovo Besedo in udejanjamo njegova načela, če to v družini povzroča nesoglasje? Toda razmislite. Kako bodo vaši dragi sploh lahko doumeli, da gre pri točnem spoznanju Biblije za življenje ali smrt, če boste popustili ter nehali preučevati Biblijo oziroma se družiti z Jehovovimi pričami? (Janez 17:3; 2. Tesaloničanom 1:6-8)
7 To bi morda lahko ponazorili takole: Morda ima kdo od družinskih članov pretirano željo po alkoholu. Ali bi mu zares koristili s tem, da se za ta njegov problem enostavno ne bi menili ali pa bi ga opravičevali? Ali bi bilo res bolje ohraniti mir in se enostavno vdati ter glede problema ničesar storiti? Nikakor. Prav gotovo se strinjate, da bi bilo najboljše skušati pomagati mu, da ta svoj problem z alkoholom premaga, pa četudi bi s tem pri njem izzvali jezo in grožnje. (Pregovori 29:25) Podobno je tudi pri preučevanju Biblije. Če resnično ljubite svoje domače, ne boste popustili, ko bi vas skušali odvrniti od tega. (Dejanja 5:29) Le če boste neomajni, jim boste pomagali doumeti, da ravnanje po Kristusovih naukih za nas res pomeni življenje.
8. Kakšno korist imamo mi od Jezusovega zvestega izpolnjevanja Božje volje?
8 Boga postaviti na prvo mesto je včasih lahko zelo težko. Toda pomnite, da je Satan otežil izpolnjevanje Božje volje tudi Jezusu. Kljub temu pa Jezus ni nikoli popustil. Zaradi nas je prestal celo smrtni boj na mučilnem kolu. Biblija pravi, da je ‚Jezus Kristus naš Odrešenik‘ in da »je umrl za nas«. (Titu 3:6, EI; 1. Tesaloničanom 5:10) Ali nismo hvaležni Jezusu, da ni popustil nasprotovanju? Zaradi njegove žrtvene smrti se nam, če verujemo v njegovo prelito kri, obeta večno življenje v miroljubnem novem svetu pravičnosti. (Janez 3:16, 36; Razodetje 21:3, 4)
Lahko ste bogato poplačani
9. a) Kako lahko kristjani sodelujejo pri reševanju drugih? b) Kakšne razmere so bile v Timotejevi družini?
9 Ali se zavedate, da lahko tudi vi sodelujete pri reševanju drugih, tudi svojih dragih sorodnikov? Apostol Pavel je Timoteja rotil: »Stanoviten bodi v tem [kar si se naučil]; kajti to delajoč, boš rešil sebe in nje, ki te poslušajo.« (1. Timoteju 4:16) Timotej je živel v razdeljenem domu, njegov oče, po rodu Grk, namreč ni bil veren. (Dejanja 16:1; 2. Timoteju 1:5; 3:14) Ne vemo sicer, ali je Timotejev oče kdaj postal veren, toda možnosti za to so bile še toliko večje zaradi zvestega vedenja žene Evnike in Timoteja.
10. Kaj lahko kristjani naredijo v korist svojih neverujočih partnerjev?
10 Sveto pismo razodeva, da lahko možje in žene, ki stanovitno branijo biblijske resnice, svojemu nekrščanskemu partnerju pomagajo, da postane veren, in s tem pripomorejo k njegovi rešitvi. Apostol Pavel je napisal: »Če ima kak brat neverno ženo in je ta voljna živeti z njim, naj je ne odpušča, in če ima kakšna žena nevernega moža, pa je ta voljan živeti z njo, naj moža ne odpušča. Kaj veš, žena, če boš rešila moža, ali kaj veš, mož, če boš rešil ženo.« (1. Korinčanom 7:12, 13, 16, EI) Apostol Peter pa je napisal, kako lahko žene tako rekoč rešijo svoje može, ko je rotil: »Pokorne bodite svojim možem, da jih, če kateri niso poslušni besedi, pridobite s svojim vedenjem brez besede.« (1. Petrov 3:1)
11., 12. a) Kako je bilo poplačanih tisoče kristjanov, toda kaj so za to morali narediti? b) Povej doživljaj člana kake družine, ki je bil poplačan za zvesto vztrajanje.
11 V zadnjih letih so tisoči, ki so prej mesece, celo leta nasprotovali krščanski dejavnosti sorodnikov, Prič, sami postali Jehovove priče. Kakšna nagrada je to za kristjane, ki so ostali stanovitni, in kakšen blagoslov za nekdanje nasprotnike! Štiriinsedemdesetletni krščanski starešina z ganjenostjo pripoveduje: »Vedno znova se zahvaljujem svoji ženi in otrokom, da so v vseh letih mojega nasprotovanja vztrajali v resnici.« Rekel je, da ženi o Bibliji ni dovolil niti govoriti, pri čemer je trmasto vztrajal tri leta. »Toda bila je pravi psiholog,« je povedal, »začela mi je pričevati, ko mi je masirala stopala. Kako hvaležen sem ji, da ni popustila mojemu nasprotovanju!«
12 Neki drug mož, ki je tudi nasprotoval svoji družini, pa piše: ‚Bil sem najhujši ženin sovražnik, saj sem ji, ko je spoznala resnico, grozil in se z njo vsak dan prepiral; seveda moram povedati, da sem prepir vedno začel jaz. Toda vse zaman; žena se je oklepala Biblije. Celih dvanajst let sem se divje bojeval proti resnici ter ženi in otroku. Zanju sem bil pravi hudič v človeški podobi.‘ Končno pa je ta mož le razmislil o svojem vedenju. ‚Spoznal sem, kako zoprn sem bil,‘ je dejal. ‚Bral sem Biblijo, in po zaslugi njenega pouka sem zdaj krščen Pričevalec.‘ Samo pomislite, kako zelo je bila ta žena poplačana, ko je svojega moža z 12-letnim zvestim prenašanjem njegovega nasprotovanja končno pomagala ‚rešiti‘!
Učiti se od Jezusa
13. a) Kaj bistvenega bi se iz Jezusovega življenja morali naučiti možje in žene? b) Kako lahko Jezusov zgled koristi tistim, ki se težko podložijo Božji volji?
13 Tisto bistveno, kar bi se možje in žene morali naučiti iz Jezusovega življenja, je poslušnost Bogu. Jezus sam je dejal: »Jaz delam vsekdar to, kar je njemu pogodi. Ne iščem svoje volje, ampak voljo tega, ki me je poslal.« (Janez 5:30; 8:29) Jezus je bil poslušen, tudi ko mu nekoč pri Božji volji nekaj ni bilo ravno povšeči. Tako je molil: »Ako hočeš, vzemi ta kelih od mene.« Pa hitro pristavil: »Toda ne moja volja, ampak tvoja se zgodi!« (Lukež 22:42) Jezus Boga ni prosil, naj spremeni svojo voljo, temveč se je poslušno podredil vsemu, kar je Božja volja terjala od njega. S tem pa je pokazal, da resnično ljubi Boga. (1. Janezov 5:3) Vedno dajati Boga na prvo mesto, kakor ga je Jezus, pa ni nujno le za uspeh v samskem življenju, temveč tudi v zakonskem in družinskem. Poglejmo zakaj.
14. Kako nekateri kristjani narobe razmišljajo?
14 Kot smo že omenili, zato ker si verujoči, kadar dajo na prvo mesto Boga, prizadevajo z neverujočim zakoncem ostati skupaj in tako nemalokrat takšnemu pomagajo, da postane vreden rešitve. Zgodi se namreč, da je celo tam, kjer sta oba zakonca verna, zakon še daleč od idealnega. Tako možje kot žene pač zaradi nepopolnih nagnjenj drug o drugem ne mislijo vedno z ljubeznijo. (Rimljanom 7:19, 20; 1. Korinčanom 7:28) Nekateri gredo celo tako daleč, da si iščejo drugega partnerja, čeprav za razvezo nimajo svetopisemske podlage. (Matevž 19:9; Hebrejcem 13:4) Menijo, da je tako zanje najbolje in da Božja volja, naj možje in žene ostanejo skupaj, od njih zahteva preveč. (Malahija 2:16; Matevž 19:5, 6) To pa je brez dvoma že stvar človeškega razmišljanja in ne Božjega.
15. Zakaj je dajanje Boga na prvo mesto zaščita?
15 Kakšna zaščita je zato dajati Boga na prvo mesto! Poročeni pari, ki delajo tako, si prizadevajo ostati skupaj, probleme pa rešujejo z udejanjanjem nasvetov iz Božje Besede. S tem se ogibajo vsakovrstnih srčnih bolečin, do katerih pride, kadar se ne upošteva Božje volje. (Psalm 19:7-11) To nam lahko ponazori doživetje mladega para, ki se je tik pred razvezo odločil, da bo ravnal po biblijskem nasvetu. Žena je leta za tem, ko se je ozrla na vso radost, ki jo je užila v zakonu, rekla: »Ko pomislim na možnost, da bi lahko vsa ta leta preživela ločeno od svojega moža, se moram usesti in se zjokati. Nato pa se v molitvi Bogu Jehovu zahvalim za njegove nasvete in smernice, ki so naju združili v tako srečno zvezo.«
Možje, žene, posnemajte Kristusa!
16. Kakšen zgled je dal Jezus tako možem kot ženam?
16 Jezus, ki mu je bil Bog vedno na prvem mestu, je dal tako možem kot ženam sijajen zgled, in dobro delajo, če pazijo nanj. Tako so možje spodbujeni, naj posnemajo to, s kakšno nežnostjo Jezus izvaja svoje poglavarstvo nad krščansko občino. (Efežanom 5:23) Krščanske žene pa se lahko učijo iz Jezusovega brezhibnega zgleda podložnosti Bogu. (1. Korinčanom 11:3)
17., 18. Kako vse je Jezus dal dober zgled možem?
17 Biblija zapoveduje: »Možje, ljubite žene svoje, kakor je tudi Kristus ljubil cerkev in je samega sebe dal zanjo.« (Efežanom 5:25) Pomemben način, kako je Jezus kazal, da ljubi svojo občino sledilcev, je bil ta, da je bil njihov zaupni prijatelj. »Vas sem imenoval prijatelje,« je dejal, »ker sem vam oznanil vse, kar sem slišal od Očeta svojega.« (Janez 15:15) Pomislite samo, koliko časa je Jezus porabil za to, da se je pogovarjal s svojimi učenci – na premnoge pogovore z njimi – ter kako jim je zaupal! Ali ni to odličen zgled za može?
18 Jezus se je za svoje učence resnično zanimal in jim bil iskreno naklonjen. (Janez 13:1) Kadar jim njegovi nauki niso bili čisto jasni, si je potrpežljivo vzel čas in jim na samem vse razložil. (Matevž 13:36-43) Možje, ali je tudi vam tako pomembno duhovno dobro vaše žene? Ali si vzamete čas zanjo in poskrbite, da imata oba biblijske resnice jasno v mislih in srcu? Jezus je svoje apostole tudi spremljal v službi in jih bržkone tudi vsakega posebej učil. Ali greste tudi vi skupaj z ženo na oznanjevanje in sodelujete z njo v delu po hišah ter vodenju biblijskih poukov?
19. Kako je način Jezusovega lotevanja ponavljajočih se slabosti apostolov, zgled za može?
19 Še zlasti pa je Jezus dal možem odličen zgled v tem, kako se je lotil nepopolnosti apostolov. Celo ko je zadnjič večerjal z njimi, je pri njih spet opazil tekmovalnega duha. Pa jih je za to trdo prijel? Ne, namesto tega je vsakemu od njih ponižno umil noge. (Marko 9:33-37; 10:35-45; Janez 13:2-17) Ali ste tudi vi tako potrpežljivi s svojo ženo? Ali se, namesto da se pritožujete nad njeno ponavljajočo slabostjo, potrpežljivo trudite, da bi ji pomagali in ji tako s svojim zgledom prišli do srca? Žene se bodo verjetno odzvale na takšno ljubeče sočutje, tako kot so se nazadnje apostoli.
20. Česa ne bi smele krščanske žene nikoli pozabiti in kdo jim je v tem zgled?
20 Tudi žene morajo pazljivo razmisliti o Jezusu, ki ni nikoli pozabil, da je »glava [. . .] Kristusu Bog«. V vsem se je podložil svojemu nebeškemu Očetu. Podobno tudi žene ne bi smele nikoli pozabiti, da je »glava ženi mož«, torej da je njihov mož njihova glava. (1. Korinčanom 11:3; Efežanom 5:23) Apostol Peter pa je krščanske žene spodbudil, naj pazljivo razmislijo tudi o zgledu ‚svetih žena‘ iz preteklosti, še zlasti o Sari, ki »je bila [. . .] poslušna Abrahamu, imenujoč ga gospoda«. (1. Petrov 3:5, 6)
21. Zakaj je zakon Abrahama in Sare uspel, zakon Lota in njegove žene pa propadel?
21 Sara se je očitno odrekla udobni hiši v bogatem mestu in šla živet v šotore nekam v tujo deželo. In zakaj? Ali morda zato, ker ji je takšno življenje bilo ljubše? Najbrž ne. Ali pa morda zato, ker jo je mož prosil, naj gre? Prav gotovo je bilo resnično to slednje, saj je Sara Abrahama zaradi njegovih pobožnih lastnosti ljubila in spoštovala. (1. Mojzesova 18:12) Toda glavni razlog, da je šla z možem, je bil ta, da je ljubila Jehova in se iz vsega srca želela ravnati po Božjih navodilih. (1. Mojzesova 12:1) Sari je bilo v veselje poslušati Boga. Lotova žena pa je na drugi strani oklevala izpolnjevati Božjo voljo in se iz hrepenenja po rečeh, ki jih je morala pustiti v domačem mestu Sodomi, ozrla nazaj. (1. Mojzesova 19:15, 25, 26; Lukež 17:32) Kako žalostno se je končal ta zakon – in to samo zato, ker ni bila poslušna Bogu!
22. a) Kaj je za vse družinske člane modro, da se vprašajo? b) Kaj bomo pregledali pri naslednjem preučevanju?
22 Zato je, bodisi da ste mož bodisi žena, življenjskega pomena, da se vprašate: ,Ali je Bog v naši družini na prvem mestu? Ali v resnici naredim vse, da bi izpolnil vlogo, ki mi jo je v družini podelil Bog? Ali se iskreno trudim ljubiti svojega partnerja in mu pomagam, da si pridobi ali pa ohrani dober odnos z Jehovom?‘ V večini družin pa so tudi otroci. Zato bomo v nadaljevanju pregledali, kakšna je vloga staršev, in to, kako potrebno je, tako zanje kot za njihove otroke, da dajo Boga na prvo mesto.
Ali se spomnite?
◻ Kako se morda na Jezusove nauke odzovejo mnoge družine?
◻ S čim je bilo poplačanih tisoče stanovitnih kristjanov?
◻ Kaj pomaga zakoncem, da se ognejo nemorali in razvezi?
◻ Kaj se lahko možje naučijo iz Jezusovega zgleda?
◻ Kako lahko žene prispevajo k srečnemu zakonu?
[Slika na strani 10]
Kako je Sara prispevala k uspešnemu zakonu?