Petdeset let jalovih prizadevanj
»MI, LJUDSTVA ZDRUŽENIH NARODOV, KI SMO ODLOČENI, da obvarujemo bodoče rodove pred strahotami vojne, ki je dvakrat v življenju našega rodu prizadejala človeštvu nepopisno trpljenje, da znova potrdimo vero v temeljne človekove pravice, v dostojanstvo in vrednost človeške osebnosti, v enakopravnost moških in žensk, kakor tudi v enakopravnost narodov, velikih in malih, . . . « — (Preambula Ustanovne listine Združenih narodov)
ZDRUŽENI narodi bodo imeli 24. oktobra 1995 50. obletnico delovanja. Vseh sedanjih 185 držav članic je zavezanih prvotnim načelom in ciljem organizacije, ki so opisani v tej listini: da bodo ohranjali mednarodni mir in varnost; da bodo zatrli agresivna dejanja, ki bi ogrožala svetovni mir; da bodo spodbujali prijateljske odnose med narodi; da bodo nepristransko varovali temeljne svoboščine vseh ljudstev ne glede na raso, spol, jezik ali vero; in da bodo dosegli mednarodno sodelovanje pri reševanju gospodarskih, družbenih in kulturnih problemov.
Organizacija združenih narodov si že 50 let prizadeva, da bi vzpostavila svetovni mir in varnost. Verjetno bi lahko preprečila tretjo svetovno vojno, in tudi množično uničenje človeštva z uporabo jedrskih bomb se ni ponovilo. Združeni narodi so milijone otrok oskrbeli s hrano in zdravili. Tako so prispevali k izboljšanju zdravstvenih norm v mnogih državah ter med drugim poskrbeli za varnejšo pitno vodo in imunizacijo pred nevarnimi boleznimi. Milijone beguncev je prejelo humanitarno pomoč.
Organizacija združenih narodov je za svoje dosežke že petkrat prejela Nobelovo nagrado za mir. Toda obžalovanja vredno življenjsko dejstvo je, da še vedno ne živimo v svetu brez vojn.
Mir in varnost – nedosežena cilja
Po 50 letih naporov sta mir in varnost še vedno nedosežena cilja. Predsednik Združenih držav je v nedavnem govoru Generalni skupščini Združenih narodov izrazil svoje razočaranje, ko je rekel, da »je bilo to stoletje, tako polno upov in priložnosti in dosežkov, tudi doba velikega propadanja in brezupa«.
The New York Times je ob koncu leta 1994 zapisal: »Poteka skoraj 150 vojn ali spopadov, v katerih umira na tisoče ljudi – po večini ocen več civilistov kot vojakov – sto tisoči pa postajajo begunci.« United Nations Department of Public Information je poročal, da je leta 1945 več kot 20 milijonov ljudi zgubilo življenje zaradi oboroženih sporov. Ameriška veleposlanica v Združenih narodih, Madeleine Albright, je pripomnila, da »so krajevni spori sedaj v mnogo pogledih okrutnejši«. Kršenje človekovih pravic in diskriminacija se v novicah pojavljata vsakodnevno. Zdi se, da narodi raje prenašajo drug drugega, kakor pa da bi si pomagali.
Sir David Hannay, britanski veleposlanik v Združenih narodih, je priznal, da »so bili Združeni narodi vse do 1980-ih zelo blizu častnega neuspeha«. Generalni sekretar Združenih narodov, Boutros Boutros - Ghali, je tožil o naraščanju brezbrižnosti in utrujenosti držav članic, kadar se govori o operacijah za ohranjanje miru. Sklenil je, da za mnoge članice »Združeni narodi niso prioriteta številka ena«.
Vpliv javnih občil
Čeprav se morda zdijo Združeni narodi močni, pa politiki in javna občila pogosto pokvarijo njihov trud. Če nimajo podpore svojih članic, so nemočni. Toda mnogo članic ZN le-teh ne bo podprlo brez javnega dovoljenja. Na primer The Wall Street Journal poroča, da so »spektakularni neuspehi v Somaliji in Bosni prepričali mnoge Američane, da organizacija ni samo razsipna, ampak tudi nevarna«. To stališče javnosti pa je prepričalo nekatere ameriške politike, da so predlagali zmanjšanje denarne pomoči ZDA Združenim narodom.
Poročevalske agencije niso zadržane, kadar je treba neprizanesljivo kritizirati Združene narode. Za opisovanje različnih vidikov operacij ZN so brez zadržkov uporabljali izraze, kot so »popolna nesposobnost«, »neroden«, »neučinkovit« in »paraliziran«. The Washington Post National Weekly Edition je pred kratkim dejal, da »Združeni narodi ostajajo počasna birokracija, ki se na vso moč trudi prilagoditi resničnemu svetu«.
Neki drug časopis je citiral generalnega sekretarja Boutros Boutros - Ghalija, ko je izrazil svoje razočaranje glede pokolov v Ruandi. Rekel je: »To ni neuspeh le za Združene narode, ampak tudi za mednarodno skupnost. In zanj smo odgovorni vsi mi.« Posebna priljubljena televizijska oddaja je leta 1993 poročala, da Združenim narodom »ni uspelo preprečiti največje nevarnosti za mir – širitve jedrskega orožja«. Televizijski program je govoril, da Združeni narodi »že desetletja predvsem samo govorijo«.
Ta razširjeni občutek razočaranja močno pritiska na uradnike Združenih narodov in prispeva k njihovemu razočaranju. Vendar se kljub razočaranjem zdi, da so mnogi ob 50. obletnici Združenih narodov obnovili optimizem in upajo na nov začetek. Čeprav se veleposlanica Albrightova zaveda slabosti Združenih narodov, je ponovila izjave mnogih, ko je rekla: »Prenehati moramo govoriti, kje smo bili; govoriti moramo o tem, kam gremo.«
Da, kam gre svet? Ali bo svet kdaj brez vojn? Če da, kakšno vlogo bodo pri tem igrali Združeni narodi? Če ste bogaboječi, bi se morali vprašati tudi: ,Kakšno vlogo bo pri tem igral Bog?‘
[Okvir na strani 4]
JALOVA PRIZADEVANJA
Miru in varnosti ne more biti tako dolgo, dokler obstajajo vojne, revščina, kriminal in pokvarjenost. Združeni narodi so nedavno objavili naslednjo statistiko.
Vojne: »Od 82 oboroženih spopadov med letoma 1989 in 1992 jih je bilo kar 79 znotraj držav, mnoge pa so potekale med etničnimi skupinami; 90 odstotkov žrtev je bilo civilistov.« (United Nations Department of Public Information [UNDPI])
Orožje: »ICRC [International Committee of the Red Cross] ocenjuje, da več kot 95 izdelovalcev iz 48 držav naredi vsako leto od 5 do 10 milijonov protipehotnih min.« (United Nations High Commissioner for Refugees [UNHCR])
»V Afriki je 30 milijonov min raztresenih po 18 državah.« (UNHCR)
Revščina: »Na vsem svetu živi vsak peti človek – skupaj več kot milijarda ljudi – pod mejo revščine, ki jo določa vlada, po ocenah pa jih letno umre od 13 do 18 milijonov zaradi vzrokov, povezanih z revščino.« (UNDPI)
Kriminal: »Prijavljen kriminal se je vsako leto, od 1980-ih dalje, v svetovnem povprečju večal za 5 odstotkov; samo v ZDA se letno zagreši 35 milijonov kriminalnih dejanj.« (UNDPI)
Pokvarjenost: »Javna pokvarjenost postaja vsakdanjost. V nekaterih državah sodijo, da finančne prevare stanejo toliko, kot znaša 10 odstotkov bruto domačega proizvoda.« (UNDPI)