Gileadovi diplomanti – »pravi misijonarji«!

»KAJ je misijonar?« To vprašanje se je pred skoraj štirimi desetletji pojavilo v nekem časopisnem uvodniku. V njem je pisatelj razložil, da so pravi misijonarji sredstvo družbenih in ekonomskih reform. V nedeljo, 5. marca 1995, pa so v zborski dvorani Jehovovih prič v Jersey Cityju na to vprašanje prepričljivo in čisto drugače odgovorili. Ob kakšni priložnosti pa? Ob podelitvi diplom 98. razredu Watchtowerjeve biblijske šole Gilead, šole, ki pošilja misijonarje na vse konce sveta!

Po uvodni pesmi in molitvi je Albert D. Schroeder iz Upravnega organa prisrčno pozdravil vseh 6430 navzočih. V uvodu je pojasnil, zakaj so Gileadovi diplomanti drugačni od drugih, ki so si nadeli naziv misijonar. Rekel je: »Na Gileadu je glavni učbenik Biblija.« Diplomanti te šole niso izučeni za socialne delavce, temveč za učitelje Božje Besede. Tako so edinstveno usposobljeni za to, da bodo lahko skrbeli za duhovne potrebe ljudi v tujih deželah.

Naslednji govorniki so nato spregovorili še o nekaterih drugih področjih, kjer Gileadovi diplomanti dokazujejo, da so »pravi« misijonarji. Charles Molohan jim je govoril o temi »Kot misijonarji rojevajte dobre sadove«. Opozoril je na besede apostola Pavla v Listu Kološanom 1:9, 10 in spomnil misijonarje, da je teh pet mesecev, ki so jih preživeli v Gileadu, prispevalo k temu, da so zrasli ‚v Božjem spoznanju‘. To pa jim bo pomagalo sadove rojevati na dva načina: tako, da bodo kazali sadove Božjega duha in z drugimi delili biblijske resnice.

Daniel Sydlik iz Upravnega organa pa je nato govoril o resni temi »Ne barantajte s svojim življenjem«. Spomnil je na Jezusovo vprašanje: »Kaj bo dal človek v zameno za dušo svojo?« (Matevž 16:26) Nato pa je pripomnil: »Ljudje prodajajo svoje duše za lažje, lagodnejše življenje.« Tisti, ki imajo živo vero, pa ne uberejo, ko so v preskušnjah, neke srednje poti. Jezus je nakazal, da mora človek biti pripravljen nekaj »dati«, torej se žrtvovati, da bi si pridobil dušo oziroma življenje. Brat Sydlik je zato nove misijonarje spodbudil, naj dajo Jehovu vse svoje življenje – v njegovi službi naj dajo od sebe najboljše!

William Van de Wall iz Odbora službenega oddelka je nato govoril o temi »Apostol Pavel – posnemanja vreden zgled«. Pojasnil je: »Pavel je v prvem stoletju prednjačil v misijonarjenju.« V skladu s tem je nato osvetlil štiri področja, na katerih je apostol Pavel dal dober zgled današnjim misijonarjem: 1. iskreno se je zanimal za ljudi in jih imel rad, 2. v službi je bil učinkovit, 3. bil je skromen, zato se ni hotel poviševati in 4. brezpogojno je zaupal Jehovu.

»Naj vas Jehova pri izpolnjevanju vaše nove naloge preiskuje« pa je bila tema, o kateri je govoril Lyman A. Swingle iz Upravnega organa. Opozoril je na dnevni stavek, 139. psalm 16. vrstica, in spomnil diplomante na to, da se bodo kot novi misijonarji na svojih področjih sicer spoprijemali s problemi, da pa Jehova ve, kako jih rešiti. »Obrnite se nanj,« jih je opogumil, »pogovorite se z njim, kadar boste imeli problem. Skušajte ugotoviti, kakšna je njegova volja.«

John E. Barr iz Upravnega organa pa je nato obravnaval temo »Vaša vera močno raste«. (2. Tesaloničanom 1:3) V Lukeževem evangeliju 17:1 beremo, da je Jezus rekel: »Ni mogoče, da ne bi bilo prilik za pohujšanje [spotikanje, NW].« Nekateri se spotaknejo ob osebnosti somisijonarjev. Brat Barr pa je misijonarje spodbudil, naj razvijajo vero, ki bo rada odpuščala. Tudi Jezusovi učenci so v zvezi z gornjimi Jezusovimi besedami prosili: »Pomnoži nam vero.« (Lukež 17:2-5) Misijonarjevo vero pa lahko preskusijo tudi različne organizacijske spremembe. »Ali smo si pridobili vero, ki se bo tem spremembam pripravljena prilagoditi,« je vprašal brat Barr, »ali pa bodo le-te za nas ovire, velike kakor gora?«

V nadaljevanju sta nekaj nasvetov dala še Gileadova učitelja. Jack Redford je diplomante spodbudil, naj ohranijo pozitivno stališče. Omenil je misijonarko, ki je zaradi pripomb somisijonarjev zapustila svoje področje. Sveto pismo nas svari pred tem, da bi bili po nepotrebnem užaljeni. (Propovednik 7:9) »Imejte pravilno stališče,« jim je svetoval. »Odpuščajte drugim njihove napake in pomanjkljivosti.«

Nato pa je U. V. Glass, Gileadov arhivar, vprašal: »Ali ste pripravljeni spoprijeti se s ‚časom in nepredvidenimi razmerami‘?« (Propovednik 9:11) »V življenju stalno doživljamo kake spremembe,« je dejal brat Glass, »in nekatere teh sprememb so lahko precej težke.« Nekaterim misijonarjem se lahko nepričakovano poslabša zdravje, drugi se morajo spopasti z boleznijo, družinskimi problemi, zaradi česar morajo zapustiti svoje področje. »Neglede s kakšnimi nepredvidenimi razmerami se srečamo,« je dejal brat Glass, »vemo, da Jehova ve zanje in da mu zaradi tega ni vseeno. Če se zanesemo nanj, smo lahko prepričani, da bomo zmagali!«

Višek dopoldanskih govorov pa je bil govor »Odbrani za misijonarsko službo«. Theodore Jaracz iz Upravnega organa je spomnil na vprašanje, omenjeno na začetku: »Kaj je misijonar?« V odgovoru nanj je obravnaval 13. in 14. poglavje iz knjige Dejanja apostolov. Poglavji govorita o misijonarjenju Pavla in Barnaba, iz njiju pa jasno spoznamo, da delo teh dveh misijonarjev ni bilo osredinjeno na reševanje socialnih težav, temveč na ‚oznanjevanje blagovestja‘. (Dejanja apostolov 13:32) Brat Jaracz je nato vprašal: »Mar se ne strinjate, da sta Pavel in Barnaba pokazala, kakšen bi moral biti pravi misijonar?« Zatem so izkušenega misijonarja Roberta Tracyja iz Mehike poprosili, naj pove nekaj svojih prijetnih doživetij iz oznanjevanja.

Dopoldanski program pa je dosegel svoj vrhunec, ko je brat Schroeder 48 diplomantom razdelil diplome. Navzoči so bili navdušeni, ko so slišali imena 21 držav, kamor so bili dodeljeni misijonarji: Barbados, Benin, Bolivija, Ekvador, Ekvatorialna Gvineja, Estonija, Gvineja Bisao, Honduras, Kostarika, Latvija, Mavricij, Mozambik, Nikaragva, Paragvaj, Peru, Senegal, Slonokoščena obala, Srednjeafriška republika, Tajvan, Venezuela in Zaveterni otoki.

Navzoči so se po odmoru za kosilo spet zbrali in uživali v živahnem preučevanju Stražnega stolpa, ki ga je vodil Robert P. Johnson iz Službenega oddelka. Na vprašanja so odgovarjali člani 98. razreda. Preučevanju so sledili prijetni pogovori, ki so jih imeli člani Gileadovega osebja. Diplomanti so pripovedovali o tem, kaj vse so doživeli na terenu in o tem, kakšni občutki o tujem področju jih prevevajo. Za vse navzoče je bila to močna spodbuda.

Šest let in pol je bila šola Gilead v poslopjih Družbe Watchtower v Wallkillu (New York). Aprila 1995 pa so jo premestili v novo Watchtowerjevo izobraževalno središče v Pattersonu (New York). In kaj je ob tej spremembi občutila wallkillska betelska družina? O tem so ob podelitvi povprašali nekatere njene člane. Njihove ganljive izjave so odkrile, da so Gileadovi gojenci nanje naredili nepozaben vtis. Nobenega dvoma torej ni, da so ti voljni moški in ženske pravi misijonarji – ponižni so in požrtvovalni ter imajo veliko željo pomagati drugim.

Podelitev diplom se je končala in vsi navzoči so bili prepričani, da bo šola Gilead še naprej uspešno delala, kar dela že več kot 50 let – vzgajala prave misijonarje!

[Okvir na strani 18]

Razredna statistika:

Število zastopanih držav: 8

Število dodeljenih držav: 21

Število gojencev: 48

Povprečna starost: 32,72

Povprečno let v resnici: 15,48

Povprečno let v polnočasni službi: 10,91

[Slika na strani 18]

98. razred diplomantov Watchtowerjeve biblijske šole Gilead

Imena so našteta od prve do zadnje vrste ter od leve proti desni.

1. A. Eszlinger, T. Mann, G. Rivera, M. Baruero, M. Vaz, K. Durga, H. Silweryx, D. Alvarado; 2. B. Toth, S. Segarra, R. Hart, I. Rooryck, P. Escobar, J. Ejstrup, L. Sligh, E. Rivera; 3. D. Archard, S. Snaith, P. Marciel, D. Koljonen, S. Waddell, L. Blackburn, M. Escobar, K. Archard; 4. M. Hart, S. Toth, J. Koljonen, H. Bergman, D. Mann, J. Blackburn, D. Park, F. Vaz; 5. S. Segarra, L. Sligh, L. Leslie, B. Bergman, W. Baruero, J. Alvarado, D. Leslie, D. Park; 6. K. Silweryx, R. Eszlinger, J. Waddell, K. Snaith, A. Durga, F. Rooryck, C. Ejstrup, D. Marciel