Kaj bo samostojno delo terjalo od vas

VNEKI južnoameriški državi so predsednikovo ženo obtožili, da je porabila stotisoče dolarjev za pogodbe z lažnimi podjetji, ki so jih ustanovili njeni sorodniki. V Indiji so 38-letnega borznega mešetarja aretirali ter odvedli iz njegovega razkošnega stanovanja in od njegovih 29 avtomobilov, ker je bil domnevno vpleten v bančni in borzni škandal, pri katerem je šlo za 1,6 milijarde ameriških dolarjev. Na Filipinih se na tisoče prebivalcev nekega otoka preživlja s tem, da nezakonito izdeluje pištole. Da lahko s tem donosnim trgovanjem nadaljujejo, kot pravi poročilo, navadno podkupijo uradnike, da ne posežejo.

Pač, poslovna nepoštenost in prevara sta se razmahnili po svetu. Od ljudi, ki so vanju vpleteni, pa največkrat terjata položaj in ugled, pa tudi denar.

Kako pa je z vami? Ali se tudi vi ukvarjate s kakšnim samostojnim delom? Ali pa razmišljate, da bi se kakšnega lotili? Kaj bo to terjalo od vas? Nekaj prav gotovo. Seveda to ni nujno slabo. Vseeno pa je modro prej, predno se kakšnega takšnega dela lotimo oziroma predno kaj odločamo o že obstoječem, zračunati stroške. (Lukež 14:28) Nekaj stroškov, ki jih je dobro upoštevati, lahko najdete v okvirju na 31. strani.

Ukvarjati se s samostojnim delom prav gotovo ni enostavno. Kristjan mora pri tem upoštevati svoje duhovne in moralne obveznosti. Ali boste lahko zadostili vsemu, kar bo takšno delo terjalo od vas, hkrati pa ostali duhovno uravnovešeni? Ali delo terja kaj, kar iz moralnih razlogov ne morete sprejeti? Katera načela vam lahko pomagajo pri odločanju o tem, katere njegove zahteve so sprejemljive in katere niso?

Denarju dajte primerno mesto

Za poslovanje se potrebuje denar. Vsak pa se nadeja, da bo s takšnim delom iztržil tudi dovolj denarja za vzdrževanje družine. Toda cilji, ki so povezani z denarjem, se zlahka sprevržejo. Vzrok je lahko pohlep. Ko gre za denar, mnogim vse drugo postane manj pomembno. Nasprotno temu pa je pisatelj biblijske knjige Pregovori, Agur, izrazil uravnovešen pogled, ko je rekel: »Ne uboštva, ne bogastva mi ne dajaj, hrani me s kruhom, kolikor mi je potreba.« (Pregovori 30:8) Ugotovil je, kako pomembno je biti zadovoljen s tistim, kar je potrebno za preživetje. Ni mu šlo za to, da bi »koval mastne denarce«, kot se izražajo nekateri v poslovnem svetu.

Toda ko napoči tista tako imenovana zlata priložnost, lahko človek zaradi pohlepa čisto pozabi na to načelo. O tem poroča potujoči služabnik pri Jehovovih pričah iz neke države v razvoju. Neko podjetje je potrebovalo investicijska sredstva, zato je namigovalo, da bi si lahko investitorji hitro podvojili vloženi denar, morda že v nekaj mesecih. Ta ponudba, hitro priti do denarja, je mnoge navedla, da so investirali. Potujoči služabnik pravi: »Nekateri so se v to vpletli s prevelikim poželenjem. Stvari niso dovolj raziskali in si [za investiranje] sposodili denar.«

Dva pa sta pred investiranjem le šla preverit na upravo tega podjetja. Zaprosila sta, ali bi smela videti proizvodne zmogljivosti. Njuno prošnjo so zavrnili. Zaradi tega sta podvomila o dobrem slovesu podjetja. To je bila zanju zaščita. Že čez nekaj tednov je namreč prišla na dan očitna goljufija tega podjetja in uslužbence so aretirali. Samo pomislite, česa je to stalo tiste, ki stvari niso prej preverili. Zgubili niso le denarja, temveč morda celo prijatelje, ki so jim posodili denar, tega pa jim, ker je spletka propadla, niso mogli vrniti. Kako modro je zato v denarnih zadevah poslušati nasvet iz Pregovorov 22:3: »Razumni vidi hudo ter se skrije, abotni pa gredo naprej in morajo trpeti.«

Držite svojo besedo

Kaj pa če vam v poslu ne gre tako dobro, kakor ste mislili? V Psalmu 15:4 najdemo pohvalo za tistega, ki se ravna po dogovoru, pa četudi mu to ne prinaša nič dobrega: »Ko priseže, čeprav v škodo svojo, ne prevrača besede.« Ni težko držati besede, ko gre vse dobro. Ko pa je kdo zaradi tega finančno prizadet, je to preskušnja njegove značajnosti.

Spomnite se biblijskega primera iz Jozuetovega časa. Gibeonci so stvari speljali tako, da so izraelski knezi z njimi sklenili zavezo in jih tako niso ubili. Gibeonci so namreč bili narod, ki naj bi za Izraelce predstavljal nevarnost. Ta njihova zvijača se je potem razkrila, toda »sinovi Izraelovi jih niso pobili, zato ker so jim bili prisegli knezi občine pri GOSPODU«. (Jozue 9:18) Čeprav so ti ljudje bili s sovražnikovega ozemlja, se je knezom zdelo pomembno držati svojo besedo. In nadaljnji dogodki so pokazali, da je bilo to Jehovu všeč. (Jozue 10:6-11)

Ali se tudi vi ravnate po poslovnih dogovorih in pogodbah, četudi ne gre vse tako, kakor ste pričakovali?a Če delate tako, ste še bolj podobni Jehovu, ki vedno drži svojo besedo. (Izaija 55:11)

Bodite pošteni

Poštenost je v današnjem poslovnem svetu podobna ogroženi, če ne že kar izumrli živalski vrsti. Drugi, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, s kakršno se vi, morda na nepošten način zaslužijo več. Morda so nepošteni pri reklamah. Mogoče kakemu drugemu podjetju ukradejo ime in ga dajo na svoj izdelek. Ali pa morda kak nekakovosten izdelek predstavljajo kot izdelek najvišje kakovosti. Vse to je nepoštenost. Vsi, ki tako delajo, so kakor »brezbožni«, ki si, kot je dejal Asaf, navidezno in z zvijačo »kopičijo bogastvo«. (Psalm 73:12)

Ali boste kot kristjan uporabljali nezakonita sredstva? Ali pa se boste raje ravnali po biblijskih načelih, kakršni so tile: »Nikomur nismo storili krivice, nikomur nismo naredili škode, nikogar nismo prevarali«; »odrekli smo se skrivnim delom sramu ter ne ravnamo z zvijačami«; »gnusoba so GOSPODU dvojne uteži in prevarljiva tehtnica ni dobra«? (2. Korinčanom 4:2; 7:2, EI; Pregovori 20:23) Vredno si je zapomniti, da je začetnik nepoštenosti sam Satan Hudič, »oče laži«. (Janez 8:44)

Nekateri morda ugovarjajo in pravijo: Težko se je obdržati v poslu, če ne uporabljaš nepoštenih sredstev kakor drugi. Toda prav tu kristjan pokaže svojo vero v Jehova. Poštenost je na preskušnji, kadar je zanjo treba nekaj žrtvovati. Reči, da človek ne more preživeti, če je pošten, je isto kakor reči, da Bog ne skrbi za tiste, ki ga ljubijo. Kdor zares veruje v Jehova, ve, da Bog lahko poskrbi za svoje služabnike v vsaki deželi in v vsakršnih razmerah. (Hebrejcem 13:5) Res da se bo kdo morda moral zadovoljiti z nekoliko nižjim dohodkom od tistega, kakršnega imajo morda nepošteni. Toda ali Božji blagoslov ni vreden te cene?

Dobro si je zapomniti, da je nepoštenost kakor bumerang, kateri se vrne k tistemu, ki ga je vrgel. Če se za kakega poslovneža odkrije, da je nepošten, ga kupci in dobavitelji najpogosteje pustijo na cedilu. Enkrat jih morda že lahko prevara, toda to je nemara tudi zadnjič. Nasprotno pa si pošten poslovnež navadno pridobi spoštovanje drugih. Pazite, da se ne nalezete zmotnega mišljenja: To ni nič takega, saj to vsi počno. Biblijsko načelo se namreč glasi: »Ne potegni z množico, da bi delal zlo.« (2. Mojzesova 23:2)

Predstavljajte si, da vaš dolgoletni poslovni partner ni sokristjan in se ne ravna po biblijskih načelih. Ali bi bilo prav, da bi to izrabili za opravičilo in se tako ognili lastni odgovornosti, ko bi prišlo do kakega nesvetopisemskega dejanja? Spomnite se primerov, kakršna sta Adamov in Savlov. Namesto da bi se ognila grehu, sta popustila pritisku drugih, nato pa krivdo naprtila svojim tovarišem. In kako visoko ceno sta morala za to plačati! (1. Mojzesova 3:12, 17-19; 1. Samuelova 15:20-26)

Prav poslovati s sočastilci

Ali je tudi takrat, ko se lotite kakšnega posla s tistimi, s katerimi častite Jehova, treba pretehtati kakšne stroške? Ko je prerok Jeremija v domačem kraju Anatotu od lastnega bratranca kupil polje, mu ni preprosto dal denarja in mu segel v roko. Nasprotno, rekel je: »Pisal sem kupno pismo in ga zapečatil, in privzel sem priče, in odtehtal denar na tehtnici.« (Jeremija 32:10) Takšni pisni dogovori lahko preprečijo nesporazume, do katerih bi lahko prišlo kdaj kasneje, če bi se okoliščine spremenile.

Kaj pa, če se vam zdi, da je kak krščanski brat z vami pri poslu nepošten? Ali naj bi se z njim tožili na sodišču? Biblija je pri tem zelo jasna. »Drzne li se kdo izmed vas, ko ima tožbo zoper drugega, pravdati se pred nepravičnimi in ne pred svetimi?« sprašuje Pavel. Kaj če problem ni takoj zadovoljivo rešen? Pavel dodaja: »Že to je [. . .] slabo pri vas, da imate sodbe med seboj. Zakaj si ne daste rajši krivice delati? zakaj se rajši ne daste oškodovati?« Samo zamislite si, kako črn madež bi padel na krščansko organizacijo, ko bi drugi slišali, da pravi kristjani poravnavajo svoje spore na sodišču! Ali bi bilo prav, da bi v takšnih primerih ljubezen do denarja prevladala nad ljubeznijo do brata? In ali bi bilo prav, da bi tisti, ki bi se mu omadeževal ugled, stalno mislil na maščevanje? Pavel svetuje, da je v takšnih primerih bolje pustiti se oškodovati, kakor pa oditi na sodišče. (1. Korinčanom 6:1, 7; Rimljanom 12:17-21)

Na voljo imamo seveda svetopisemski način, kako poravnati takšna nesoglasja v občini. (Matevž 5:37; 18:15-17) Krščanski nadzorniki lahko vsem vpletenim bratom dajo kakšen koristen nasvet in jim tako pomagajo upoštevati priporočene korake. Med takšnim pogovorom se nemara ne bo težko strinjati z biblijskimi načeli. Kaj pa potem; ali boste v resnici dokazali, da ste poslušali in boste upoštevali dobljeni nasvet? K temu nas bo navedla ljubezen do Boga in do sokristjanov.

Pač, samostojno delo vas bo vsekakor nekaj stalo. Upamo, da bo cena razumna. Kadarkoli ste pred kakšno odločitvijo ali pa se znajdete v kakršnemkoli vprašljivem položaju, imejte v mislih to, da je v življenju še veliko stvari, ki so daleč dragocenejše od denarja. Če bomo ohranili denar na pravem mestu, držali besedo, ostali pošteni in s poslovnimi tovariši ravnali krščansko, bomo pripomogli k temu, da samostojno delo ne bo od nas terjalo več časa in denarja, kakor je treba, hkrati pa bomo obdržali prijatelje, čisto vest in dober odnos z Jehovom.

[Podčrtne opombe]

[Okvir na strani 31]

Kaj vse lahko samostojno delo terja od vas

Čas: Opravljati samostojno delo domala vedno vzame več časa, kakor biti zaposlen v kakšnem podjetju. Ali bo to poseglo v vaš urnik in boste imeli manj časa za pomembne duhovne dejavnosti? Ali pa boste vse lahko uredili tako, da boste imeli več časa za izpolnjevanje Božje volje? Če da, dobro. Toda bodite oprezni! To je laže reči kakor pa storiti.

Denar: Če hočete priti do denarja, potrebujete denar. Koliko boste v svoj posel morali vložiti? Ali že imate kaj kapitala? Ali pa si boste morali sposoditi? Ali si lahko privoščite, da kaj denarja izgubite? Ali pa bo stroškov več, kot jih zmorete, če delo ne bo uspelo tako, kakor pričakujete?

Prijatelje: Mnoge podjetnike je zaradi problemov, do katerih pride pri vsakodnevnih poslovnih dogodkih, njihov posel stal prijatelje. Res da si je prijatelje mogoče pridobiti pri poslu, toda vse preveč je možnosti, da le-ta pripelje do napetih odnosov med prijatelji. Kaj če so ti prijatelji naši krščanski bratje?

Čisto vest: V današnjem poslovnem svetu na splošno velja rek: »Riba ribi grize rep« ali pa: »Kako lahko pridem do dobička?« Več kot 70 odstotkov anketiranih študentov v Evropi je trdilo, da ima etika majhno mesto v poslovnem življenju, če ga sploh ima. Ni čudno, da so se prevara, nepoštenost in vprašljivi poslovni običaji tako razširili. Ali ste tudi vi v skušnjavi, da bi se temu prepustili?

Vaš odnos z Jehovom: Vsako poslovno dejanje, ki nasprotuje Božjim zakonom in načelom, pa četudi je v poslovnem svetu razširjeno, bi omadeževalo odnos z Izdelovalcem. To pa človeka lahko stane obete na večno življenje. Ali ne bi bila to za zvestovdanega kristjana le previsoka cena, neglede na to, kakšne bi že bile materialne koristi?

[Slika na strani 31]

Kaj bo preprečilo kasnejše nesporazume? Gentlemanski sporazum ali pisna pogodba?