Kmalu nihče več ne bo reven!
,NE BOJTE SE! Glejte, oznanjam vam [dobro vest, NW] velikega veselja, ki bo za vse ljudi.‘ (Lukež 2:10, EI) Te spodbudne besede so slišali osupli pastirji blizu Betlehema v noči Jezusovega rojstva. Jezus je v soglasju s to objavo med svojo zemeljsko službo »dobro vest« zelo poudaril. Kako nam lahko danes koristi dobra vest o Jezusu, ko smo, da zadovoljimo svoje potrebe, tako zelo odvisni od denarja?
Jezus Kristus je ,oznanjal blagovestje ubogim‘. (Lukež 4:18) Matevžev evangelij 9:35 poroča: »Hodil je Jezus po vseh mestih in vaseh, učeč po njih shodnicah in oznanjujoč evangelij [dobro vest, NW] kraljestva.« Njegovo sporočilo je bilo še posebno spodbudno za revne. »Ko pa vidi množice, se mu zasmilijo; kajti bili so izmučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja.« (Matevž 9:36) Jezus je res rekel »uboge imate vsekdar pri sebi«, toda iz teh besed ne bi smeli sklepati, da za potrebe ni upanja. (Janez 12:8) Dokler bo trajala ta zlobna stvarnost, revni ljudje bodo, ne glede na to, kaj je vzrok za njihov mučni položaj. Božja Beseda ne prezre dejstva, da revščina je, toda ne zadržuje se pri negativnih vidikih. Raje revnim ponuja pomoč, kako se spoprijeti z življenjskimi skrbmi.
Pomoč revnim
Pravijo na primer: »Za posameznika ni večjega bremena od zavesti, da ga nihče ne razume ali zanj nikomur ni mar.« Toda kljub temu da večini primanjkuje usmiljenja, za revne še vedno obstaja dobra novica – za sedanjost, pa tudi za prihodnost.
Na žalost se mnogi prav malo menijo za to, da bi pomagali revnim. Kot pravi The World Book Encyclopedia, nekateri verjamejo, da »ljudje v družbi tekmujejo za preživetje, in [. . .] superiorni posamezniki postanejo vplivni in bogati«. Ljudje, ki verjamejo tej teoriji, imenovani socialni darvinizem, morda gledajo na revne kot zgolj na lene ali zapravljive ljudi. Vendar pa kmetijski, priložnostni in drugi delavci, kljub temu da so zelo slabo plačani, pogosto za preživetje svoje družine zelo trdo delajo.
V mnogih deželah je revščina precej običajen pojav. Toda revni, večina, zase ne menijo, da so zgube. Pogosto so v takih deželah ljudje, ki sredi revščine živijo v silnem razkošju. Udobni, bogati domovi stojijo ob natlačenih, nezdravih barakah. Dobro plačani možje se v svojih dragih avtomobilih vozijo po ulicah, natrpanih z revnimi in brezposelnimi. V takšnih deželah se revni boleče zavedajo svojega mučnega položaja. Res je, kot pravi The World Book Encyclopedia, »revni ne trpijo le zaradi nezadostne prehrane, slabih stanovanj in pomanjkljive zdravstvene oskrbe, temveč tudi zato, ker se svojega položaja stalno boleče zavedajo. Ne morejo dobiti in obdržati dobre zaposlitve, zato pa izgubijo vso dostojanstvo in samospoštovanje.« Kako se torej nekateri zelo revni spopadajo s svojim položajem? Kaj ima pri tem dobra vest o Jezusu?
Najprej si zapomnite, da revščino lahko še poslabšajo slabe navade. Razmislite o nekaj primerih. Valdecir priznava, da je denar zapravljal za nemoralno življenje, čeprav so njegova žena in mali otroci imeli komaj kaj hrane. Pravi: »Bil sem zaposlen, a vseeno vedno brez denarja, zmeraj pa z različnimi loterijskimi srečkami v žepu.« Milton je hudo pil in kadil, zato je izgubil posel s 23-imi delojemalci. Takole pove: »Veliko noči sem prebil na ulici, saj nisem mogel domov. Moja družina je zaradi mene zelo trpela.«
Tudi João je plačo zapravljal za razvratno življenje. »Cele noči sem bil zdoma. Ves zaslužek ni bil dovolj za moje nemoralno življenje in afere. Položaj je postal neznosen in moja žena je zahtevala ločitev.« Povrh denarnih in zakonskih problemov je imel še druge. Pravi: »Povzročal sem probleme pri sorodnikih in sosedih. Še posebno sem imel probleme v službi, zato sem bil stalno brez zaposlitve.« Júlio je bil narkoman. Takole razlaga: »Plača mi ni nikoli zadostovala za mojo narkomanijo, zato sem začel delati kot preprodajalec mamil, da mi teh ne bi bilo treba kupovati.«
José je odrastel v revni družini z osmimi otroki, zato je hotel imeti nekaj zase. Menil je, da nima kaj izgubiti, pa je skupaj z drugimi mladimi začel ropati ljudi. Drug mladenič je iz obupa postal član skupine Headbangers (Udarjalci glav). Pojasnjuje: »Večina med nami je bila zelo revna, zato nam je bilo v nekakšno zadoščenje, ko smo razbijali stvari in napadali ljudi.«
Danes pa ti možje in njihove družine ne trpijo več zaradi hudega pomanjkanja ali zagrenjenosti in nevolje. Niso več nemočni ali v brezupu. In zakaj ne? Zato ker so preučevali dobro vest, ki jo je oznanjeval Jezus. Biblijski nasvet so udejanjili in se družili s somišljeniki v občinah Jehovovih prič. Spoznali so tudi nekaj zelo pomembnih stvari o bogastvu in revščini.
Pomoč pri spoprijemanju z revščino
Najprej, spoznali so, da se slabe učinke revščine lahko z udejanjanjem biblijskih načel ublaži. Biblija obsoja nemoralo, pijančevanje, igranje na srečo in zlorabo mamil. (1. Korinčanom 6:9, 10) Takšne stvari so zelo drage. Zaradi njih bogataš lahko postane reven, revež pa še revnejši. Z opustitvijo teh razvratnih navad in drugih njim podobnih se gmotni položaj družine zelo izboljša.
Drugič, ugotovili so, da so v življenju še pomembnejše stvari, kot je bogastvo. Uravnovešeno gledišče se kaže v tehle navdihnjenih besedah: »Kajti modrost je obrana in denar je obrana, toda prednost znanja je ta, da modrost ohrani v življenju njega, kdor jo ima.« (Propovednik 7:12) Res je, denar potrebujemo. Na Bibliji temelječa modrost in znanje o Božjih namenih pa sta daleč bolj koristna. Pravzaprav je lahko komu, ki mu primanjkuje modrosti, preveč denarja prav tako breme, kakor če ga ima premalo. Biblijski pisec je modro molil: »Ne uboštva, ne bogastva mi ne dajaj, hrani me s kruhom, kolikor mi je potreba, da se ne presitim in, zatajivši Te, ne rečem: Kdo je GOSPOD? ali da ne obubožam in ne kradem in zlo ne rabim imena Boga svojega.« (Pregovori 30:8, 9)
Tretjič, odkrili so, da se nihče, ki živi po dobri vesti, katero je oznanjeval Jezus, nikoli ne počuti zapuščenega. Dobra vest je povezana z Božjim kraljestvom. Sporočilo je imenovano »evangelij [dobra vest, NW] kraljestva« in v naših dneh se oznanjuje po vsej naseljeni zemlji. (Matevž 24:14) Jezus nam je obljubil, da bomo podprti, če upamo v to Kraljestvo. Rekel je: »Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti, in vse to vam bo pridano.« (Matevž 6:33) Bog ne obljublja luksuznih avtomobilov ali razkošnih hiš. Jezus je govoril o življenjskih potrebščinah, kot so hrana in obleka. (Matevž 6:31) Milijoni danes lahko izpričajo, da je Jezusova obljuba zanesljiva. Posameznik, celo zelo reven, ni povsem zapuščen, če dá Kraljestvo na prvo mesto.
Četrtič, ugotovili so, da kdor postavi Božje kraljestvo na prvo mesto, zaradi gospodarske stiske ni zagrenjen. Revni mora res trdo delati. Toda če služi Bogu, ima privilegiran odnos s svojim Stvarnikom, za katerega Biblija pravi: »Ker ni zaničeval in ni mrzel trpljenja trpinovega, tudi ni skril obličja svojega pred njim; temuč, ko je vpil do njega, ga je uslišal.« (Psalm 22:24) Poleg tega ima revni pomoč pri spoprijemanju z življenjskimi problemi. Uživa prisrčno družbo sokristjanov in pozna ter zaupa v Jehovovo razodeto voljo. Takšne stvari so »zaželjene bolj nego zlato, da, nego mnogo čistega zlata«. (Psalm 19:10)
Končno nič več revščine
In končno, tisti, ki se za dobro vest zmenijo, spoznajo, da Jehova Bog namerava po svojem Kraljestvu rešiti problem revščine enkrat za vselej. Biblija obljublja: »Siromak ne bode na veke pozabljen, ubožcev upanje ne pogine za večno.« (Psalm 9:18) Kraljestvo je resnična vlada, ustanovljena v nebesih, z Jezusom Kristusom kot Vladarjem. Kmalu bo to Kraljestvo nadomestilo človeške vlade pri upravljanju človeških zadev. (Daniel 2:44) Potem se Jezus kot okronani Kralj »usmili [. . .] slabotnega in potrebnega ter duše potrebnih bo rešil. Zatiranja in silovitosti oprosti njih dušo, ker draga je njih kri v očeh njegovih.« (Psalm 72:13, 14)
Miha 4:3, 4, veseleč se tistega časa, pravi: »A sedeli bodo vsak pod svojo trto in pod svojo smokvo, in nihče jih ne bo strašil; kajti usta GOSPODA nad vojskami so govorila.« Na koga se tukaj misli? Na vse, ki se pokoravajo Božjemu kraljestvu. To Kraljestvo bo odstranilo vse probleme, ki tarejo človeštvo – celo bolezen in smrt. »Smrt bo požrta za vekomaj; in Gospod, Jehova, obriše solze z obličij vseh.« (Izaija 25:8; 33:24) Kako drugačen svet bo to! In ne pozabite, tem obljubam lahko verjamemo, ker so navdihnjene od samega Boga. On pravi: »Ljudstvo moje bo prebivalo v domovju miru in v varnih prebivališčih in v krajih za pokoj mirnih.« (Izaija 32:18)
Zaupanje v Božje kraljestvo premaga pomanjkanje samospoštovanja, ki ga revščina pogosto povzroči. Reven kristjan ve, da je v Božjih očeh prav tako pomemben kakor bogat kristjan. Bog ima oba enako rad, in oba imata isto upanje. Oba željno pričakujeta čas, ko bo pod Božjim kraljestvom revščina stvar preteklosti. Kako veličasten čas bo to! Končno nihče več ne bo reven!
[Slika na strani 5]
Zakaj zapravljati sredstva za igranje na srečo, kajenje, hudo pijančevanje, zlorabo mamil ali nemoralno življenje?
[Slika na strani 7]
Jehova Bog bo po svojem Kraljestvu rešil probleme v zvezi s človeško revščino