Biblijske molitve si je vredno ogledati pobliže

OGLEJMO si pobliže molitve zaskrbljene ženske, kralja in Božjega lastnega Sina. Do vsake je prišlo zaradi različnega spleta okoliščin. V takih okoliščinah pa se danes lahko znajdemo tudi mi. Kaj se iz teh primerov lahko naučimo?

,Ozri se na nadlogo svoje dekle‘

Ali se spoprijemate s trdovratnim problemom? Ali vas hromi zaskrbljenost? Potem imate veliko skupnega z Ano, preden je rodila prvega otroka, Samuela. Bila je brez otrok in neka druga ženska jo je zasmehovala. Ana je bila zaradi svojih razmer tako zaskrbljena, da ni jedla. (1. Samuelova 1:2-8, 15, 16) Obrnila se je na Jehova in takole prosila:

»O GOSPOD nad vojskami, ako se milo ozreš na ponižanje [nadlogo, EI] dekle svoje in se me spomniš in ne pozabiš dekle svoje, a daš dekli svoji moški zarod, tedaj ga posvetim GOSPODU za vse žive dni njegove, in britev naj ne pride na glavo njegovo.« (1. Samuelova 1:11)

Bodite pozorni na to, da Ana ni govorila na splošno. Na Jehova se je obrnila z določno prošnjo (za moški zarod) in jo povezala z jasno namero (dati potomca Bogu na voljo). Kaj to pove nam?

Kadar ste v stiski, bodite v molitvah določni. Ne glede na to, kaj je vaš problem — ali so to razmere doma, osamljenost ali slabo zdravje — o tem molite k Jehovu. Natančno mu opišite naravo vaše težave in kako se počutite. Vdova, ki ji je ime Louise, pravi: »Vsak večer zaupam Jehovu vse svoje nadloge. Včasih jih je kar nekaj, toda jasno omenim vsako.«

Koristilo nam bo, če se določno izražamo, ko govorimo z Jehovom. Tako laže definiramo problem, in morda se nam bo potem zdel manj grozen. Določne molitve nam bodo pomagale, da ne bomo zaskrbljeni. Ana je bila pomirjena celo prej, preden je bila njena molitev uslišana, in »lice ji ni bilo več žalostno«. (1. Samuelova 1:18) Če smo določni, tudi laže razpoznamo odgovor na našo molitev. Bernhard, kristjan iz Nemčije, pravi: »Čim določnejši sem v svojih molitvah, jasnejši so odgovori.«

»Jaz pa sem majhen deček«

Nekdo pa je lahko zaskrbljen zaradi drugih stvari, na primer, ko dobi nalogo, za katero meni, da ni usposobljen. Ali ste včasih preobremenjeni zaradi odgovornosti, ki vam jo je podelil Jehova? Ali pa nekateri menijo, da ste za svojo nalogo neprimerni? V takem položaju se je znašel mladi Salomon, ko je bil maziljen za izraelskega kralja. Neki vplivni ljudje so želeli, da bi bil na prestolu nekdo drug. (1. kraljev 1:5-7, 41-46; 2:13-22) Salomon je na začetku svojega vladanja v molitvi prosil:

»In sedaj, GOSPOD, Bog moj, si storil hlapca svojega za kralja [. . .], jaz pa sem majhen deček, ne vem, kako hoditi ven in kako hoditi noter. [. . .] Daj torej hlapcu svojemu razumno srce, da more soditi ljudstvo tvoje in razpoznavati dobro in zlo.« (1. kraljev 3:7-9)

Salomon je molitev osredotočil na svoj odnos z Jehovom, na čast, ki mu je bila dana, in na svojo sposobnost opraviti dolžnost. Kadar dobimo odgovornost, za katero se nam zdi, da presega naše sposobnosti, bi morali tudi mi podobno prositi Boga, naj nas usposobi, da nalogo opravimo. Razmislite o naslednjem doživljaju:

Eugene pojasnjuje: »Ko so me prosili, naj prevzamem večje odgovornosti v podružnici Watch Tower Societya, sem se počutil popolnoma neusposobljenega. Bili so še drugi, ki so bili bolje usposobljeni, imeli so tudi mnogo več izkušenj. Naslednji dve noči sem zelo malo spal, večinoma sem molil. To mi je dalo moč in potrebno zaupanje.«

Roya so prosili, naj ima pogrebni govor. Mlad prijatelj, ki je bil zelo priljubljen, je nenadoma, tragično umrl. Nedvomno je bilo, da bo več sto prisotnih. Kaj je Roy naredil? »Redkokdaj sem tako goreče molil za moč in da bi znal najti prave besede, da bi povedal izgrajujoče misli ter tolažil.«

Stvarnik ,pospešuje‘ in njegova organizacija se veča, zato je logična posledica, da vse več svojim služabnikom zaupa odgovornost. (Izaija 60:22) Če se vas zaprosi, da bi imeli povečan delež, bodite prepričani, da Jehova lahko nadomesti vsako pomanjkanje izkušenj, usposabljanja ali vaših sposobnosti. Na Boga se obrnite na enak način, kot se je Salomon, in usposobil vas bo, da boste nalogo lahko opravili.

»Da bodo vsi eno«

Tretja okoliščina, ki danes lahko nastopi, je ta, da se nas prosi, naj v molitvi zastopamo skupino. Za kaj naj bi molili, ko se nas pozove, naj molimo v imenu drugih? Razmislite o Jezusovi molitvi, ki je zapisana v 17. poglavju Janezovega evangelija. To molitev je Jezus izrekel pred svojimi učenci na svoj zadnji večer, ko je živel kot človek. Za kaj je prosil svojega nebeškega očeta?

Jezus je poudaril skupne cilje in upanje, ki so ga imeli navzoči. Omenil je oslavljanje Jehovovega imena in oznanjanje Kraljestva. Poudaril je vrednost osebnega odnosa z Očetom in Sinom, ki temelji na spoznanju Svetega pisma. Govoril je o ločenosti svojih učencev od sveta, kar jih je pripravilo na preganjanja. Kristus je svojega Očeta tudi prosil, naj učence zaščiti in jih združi v pravo čaščenje.

Da, Jezus je poudaril enotnost. (Janez 17:20, 21) Na začetku tega večera je med učenci prišlo do nezrelega prepira. (Lukež 22:24-27) Kristus pa jih v molitvi ni poskušal grajati, temveč združiti. Podobno bi se moralo tudi v družinskih in občinskih molitvah poudarjati ljubezen, kazala naj bi se želja, da se odstranijo trenja med posamezniki. Tisti, ki so zastopani, bi morali biti združeni v enotnosti. (Psalm 133:1-3)

Ta enotnost se pokaže, ko poslušalci na koncu rečejo »Amen« ali »Tako bodi«. Da to lahko storijo, morajo razumeti in se strinjati z vsem, kar je bilo rečeno. Zato bi bilo neprimerno, da bi v molitvi omenjali stvari, ki jih nekateri navzoči ne poznajo. Denimo da starešina, ki v molitvi zastopa občino, prosi Jehova, naj blagoslovi duhovnega brata ali sestro, ki je resno bolan. Navadno je boljše, da to stori le takrat, ko večina tistih, katere zastopa, osebo pozna ali pa je slišala o njeni bolezni.

Bodite pozorni tudi na to, da Jezus ni navajal osebnih potreb vsakega v skupini. Če bi to delal, bi omenjal zasebne zadeve, ki jih je poznal le določen posameznik. Osebne stvari sodijo v privatne molitve, ki so lahko poljubno dolge in zasebne.

Kako pa naj bi se nekdo pripravil na to, da na večjih shodih v molitvi zastopa častilce? Neki izkušen kristjan razlaga: »Že vnaprej razmišljam, za kaj naj se zahvalim, kakšne želje imajo morda bratje in kaj naj zanje prosim. Kar si zamislim, zraven spadajo tudi izrazi hvale, nato v mislih postavim v pravi vrstni red. Predno javno molim, potihem izrečem molitev in prosim za pomoč, da bi lahko brate dostojanstveno zastopal.«

Verjetno boste, neglede na to v kakšnih okoliščinah ste, v Bibliji našli molitev, ki je bila izrečena v takšnih razmerah, kot so vaše. V Svetem pismu je obširen spekter molitev in to je dokaz Božje srčne vdanosti. Če boste te molitve brali in o njih razmišljali, boste lahko obogatili svoje.

[Okvir na strani 5]

UPOŠTEVANJA VREDNE BIBLIJSKE MOLITVE

Jehovovi služabniki so molili v mnogih različnih okoliščinah. Ali se lahko vživite v eno ali več naslednjih razmer?

Ali potrebujete Božje vodstvo, kakor ga je Eliezer? (1. Mojzesova 24:12-14)

Ali vam grozi nevarnost, kakor je Jakobu? (1. Mojzesova 32:9-12)

Ali želite bolje spoznati Boga, kakor ga je Mojzes? (2. Mojzesova 33:12-17)

Ali vas, kakor so Elija, izzivajo nasprotniki? (1. kraljev 18:36, 37)

Ali se vam zdi, kakor Jeremiju, težko oznanjevati? (Jeremija 20:7-12)

Ali morate, kakor Daniel, priznati grehe in prositi za odpuščanje? (Daniel 9:3-19)

Ali se spoprijemate s preizkušnjami, kakor so se Jezusovi učenci? (Dejanja apostolov 4:24-31)

Glejte tudi Matevžev evangelij 6:9-13, Janezov evangelij 17:1-26, List Filipljanom 4:6, 7, Jakobov list 5:16.

[Okvir na strani 6]

ZA KAJ NAJ MOLIMO, KO SE BORIMO Z UKORENINJENO NAVADO

Ali se borite proti ponavljajoči se slabosti? Kako vam lahko pri tem koristijo molitve, zapisane v Bibliji? Učite se od Davida, ki je ob različnih priložnostih molil glede svojih slabosti.

Takole je pel: »Preiskuj me, Bog mogočni, in spoznaj srce moje, izkusi me in spoznaj misli moje.« (Psalm 139:23) David je želel, da Bog Jehova najde nepravilne želje, čustva ali nagibe. Povedano drugače, da bi se ognil grehu, se je zatekel po pomoč k Jehovu.

Toda Davida je njegova slabost premagala in hudo je grešil. Zopet mu je pomagala molitev — tokrat pri tem, da je obnovil svoj odnos z Bogom. Kot je zapisano v Psalmu 51:2, je David prosil: »Čisto me operi krivice moje in greha mojega me očisti.«

Tudi mi lahko ponižno molimo, da bi nam Jehova pomagal pri brzdanju napačnih nagnjenj. To nas bo ojačalo, da bomo premagali ukoreninjene slabosti, in pomagalo ogniti se grehu. Če nam ponovno spodleti, bi se morali zopet približati Jehovu in ga prositi, naj nam pomaga nadaljevati boj.

[Slike na strani 7]

Molitve v imenu skupine bi morale poudarjati svetopisemska upanja in skupne duhovne cilje