»Stari testament« ali »Hebrejski spisi« — kateri?

DANES je v krščanstvu običajno navada, da se za opis hebrejsko-aramejskega in grškega jezikovnega dela Biblije uporabljata izraza »Stari testament« in »Novi testament«. Toda ali obstaja kakšna biblijska osnova za rabo teh izrazov? In iz katerih razlogov se Jehovove priče v svojih publikacijah običajno izogibajo uporabe teh izrazov?

Res se mogoče zdi, da Drugi list Korinčanom 3:14, glede na King James Version, kakor tudi nekaj drugih starejših prevodov, kot je nemški Septembertestament, prvi prevod Martina Lutra (1522), podpira to rabo. Po Ekumenski izdaji se ta vrstica glasi: »Toda njihov um je otopel. Vse do današnjega dne namreč še leži isto zagrinjalo nad branjem stare zaveze [testamenta, KJ] neodgrnjeno, ker ga odgrinja šele Kristus.«

Ali je apostol tu govoril o 39 knjigah, ki so običajno imenovane »Stari testament«? Grška beseda, ki je tukaj prevedena s »testament«, je di·a·theʹke. Znana nemška teološka enciklopedija Theologische Realenzyklopädie pri pojasnjevanju Drugega lista Korinčanom 3:14 pravi, da je ,branje stare di·a·theʹke‘ v tej vrstici isto kot ,branje Mojzesa‘ v naslednji vrstici. Zato, pravi, ,stara di·a·theʹke‘ označuje Mojzesovo postavo ali v najboljšem primeru Pentatevh. Vsekakor pa ne označuje celotnega besedila predkrščanskih navdihnjenih spisov.

Apostol meri samo na del Hebrejskih spisov, na staro postavino zavezo, ki jo je zapisal Mojzes v Pentatevhu; ne meri na Hebrejske in Aramejske spise v celoti. Poleg tega ni imel v mislih, da navdihnjeni Krščanski spisi prvega stoletja n. š. sestavljajo »novi testament«, ker se ta izraz ne pojavlja nikjer v Bibliji.

Upoštevati pa moramo tudi, da grška beseda di·a·theʹke, ki jo Pavel tukaj uporablja, pravzaprav pomeni »zaveza«. (Za nadaljnje informacije glej New World Translation of the Holy Scriptures—With References, dodatek 7E, stran 1585, izdala Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc., 1984.) Mnogi moderni prevodi zato pravilneje razlagajo »stara zaveza« namesto »stari testament«.

V zvezi s tem »National Catholic Reporter« piše: »Izraz ,Stari testament‘ neizogibno ustvarja vtis manjvrednosti in zastarelosti.« Toda Biblija je v resnici eno delo in noben del ni zastarel ali »star«. Njeno sporočilo je skladno od prve knjige hebrejskega dela do zadnje knjige grškega dela (Rimljanom 15:4; 2. Timoteju 3:16, 17). Torej imamo tehtne razloge za to, da se izogibamo izrazov, ki temeljijo na napačnih predpostavkah, ter raje uporabljamo pravilnejša izraza »Hebrejski spisi« in »Krščansko-grški spisi«.